Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina. Povedal je, da sprva ni imel informacij in je bil nagnjen k temu, da bi verjel Rusiji, kasneje pa je preveril informacije in spremenil svoje mnenje.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina z brezpilotnimi letalniki v Novgorodski oblasti. Dejal je, da ne verjame, da se je napad sploh zgodil, ko je preveril informacije.

Novi viri razkrivajo, da naj bi nemška obveščevalna služba BND prisluškovala Baracku Obami. To se je dogajalo v času, ko je Angela Merkel kot kanclerka izjavljala, da je vohunjenje med prijatelji nesprejemljivo, potem ko so ameriške obveščevalne službe prisluškovale njenemu mobilnemu telefonu.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Kitajski vojaški analitiki so po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura ocenili, da sta bili ključni za uspeh ameriške operacije prevlada na področju obveščevalnih dejavnosti in učinkovita uporaba elektronskega vojskovanja. Po mnenju strokovnjaka Wang Yunfeija so ameriške sile s sredstvi za elektronsko motenje popolnoma ohromile venezuelske zračne sile in sisteme protizračne obrambe, kar je omogočilo neovirano izvedbo napadov na strateške cilje v Caracasu. Državni časnik Global Times poroča, da je prav tehnološka premoč Združenih držav Amerike preprečila kakršen koli učinkovit odpor venezuelske vojske. Analitiki izpostavljajo, da je bila operacija, v kateri je bil zajet Maduro, strateško vodena na podlagi natančnih obveščevalnih podatkov v realnem času, kar je omogočilo hitro nevtralizacijo ključnih obrambnih vozlišč. Kitajska stran ob tem opozarja na ranljivost držav, ki nimajo razvitih naprednih sistemov za zaščito pred elektronskim vojskovanjem, kar je v tem primeru privedlo do hitrega kolapsa državnih struktur pod pritiskom Washingtona.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je po poročanju več medijev podal odstopno izjavo s svojega položaja. Informacijo o njegovem odhodu so najprej razširili ukrajinski viri, vključno s portalom Strana.ua in svetovalcem Stanislavom Rečinskim, kasneje pa so se pojavile navedbe, da je predsednik Volodimir Zelenski odstop že sprejel oziroma Maljuka razrešil. Razlogi za nenadno menjavo na vrhu ene ključnih obveščevalnih služb v državi uradno še niso bili pojasnjeni, vendar se dogodek umešča v širši okvir kadrovskih sprememb v ukrajinskem varnostnem aparatu. Služba varnosti pod Maljukovim vodstvom je bila v zadnjem obdobju močno vpeta v protiobveščevalne dejavnosti in operacije na fronti. Maljuk je na položaj prišel po razrešitvi predhodnika Ivana Bakanova, njegov odstop pa bi lahko nakazal nove strateške premike v Kijevu. Čeprav ukrajinski uradni organi še niso podali izčrpne izjave za javnost, ruski mediji dogodek izpostavljajo v luči uvrstitve Maljuka na ruski seznam teroristov in ekstremistov. Menjava na vrhu SBU v času intenzivnih spopadov predstavlja pomemben trenutek za notranjo stabilnost Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključno kadrovsko rotacijo v najožjem krogu svojih sodelavcev, ko je na mesto vodje predsedniškega urada imenoval dotedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po okrepitvi varnostnega in diplomatskega sektorja v državi ter poudaril, da bo Budanov s svojimi izkušnjami okrepil ukrajinsko pogajalsko ekipo. Gre za strateško potezo, s katero želi Kijev v času trajajočega konflikta izboljšati operativno učinkovitost državnega aparata. Analitiki in nekateri mediji, vključno s poročanjem Washington Posta, so imenovanje pospremili z namigovanji, da bi Budanov v prihodnosti lahko postal celo morebitni naslednik Zelenskega na čelu države. Projekt »naslednik« bi lahko pomenil pripravo Budanova na prevzem večjih političnih odgovornosti, čeprav uradni Kijev tovrstna ugibanja zavrača in poudarja le vojaško-politično nujnost zamenjave. Na Budanovo prejšnje mesto v GUR je bil sočasno imenovan Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno imenoval Olega Ivaščenka za novega vodjo Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) namesto Kirila Budanova. To je Zelenski potrdil v petek zvečer, 2. januarja, z objavo odloka o imenovanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženi so širili lažne spletne trditve o njenem spolu in spolni usmerjenosti.

Pariško sodišče je v ponedeljek podalo razsodbo v procesu proti skupini oseb, ki so bile obtožene sistematičnega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Sodišče je obravnavalo primere žaljivk in razširjanja lažnih informacij, ki so se nanašale predvsem na njeno identiteto, spol in starostno razliko med njo in predsednikom Emmanuelom Macronom. Obtoženci so prek družbenih omrežij širili neutemeljene teorije zarote, vključno z navedbami o transspolnosti in pedofiliji, kar je močno poseglo v zasebnost predsedniškega para. Zakonca Macron sta se po dolgotrajnem obdobju soočanja s sovražnim govorom odločila za pravno ukrepanje tako v Franciji kot v Združenih državah Amerike. Sodišče je v postopku presojalo težo dejanj desetih obtožencev, med katerimi so bili tudi posamezniki z določenim javnim vplivom. Današnja odločitev predstavlja pomemben mejnik v boju proti digitalnemu nasilju in širjenju dezinformacij, ki ciljajo na javne osebnosti na podlagi osebnih okoliščin.

Finska je kot odgovor na naraščajočo grožnjo dezinformacij in lažnih novic uvedla programe medijske pismenosti že za otroke v predšolskem obdobju. Strategija, ki se izvaja v Helsinkih in po celotni državi, vključuje otroke od tretjega leta starosti dalje, s čimer želijo oblasti zgraditi dolgoročno odpornost družbe proti manipulacijam v digitalnem okolju. Izobraževalni sistem se osredotoča na kritično presojo informacij, prepoznavanje prirejenih fotografij in razumevanje delovanja algoritmov na družbenih omrežjih. Finski model velja za enega najuspešnejših v Evropi, saj država redno zaseda prvo mesto na lestvici medijske pismenosti med evropskimi narodi. Program ni omejen le na tehnološke vidike, temveč spodbuja kritično razmišljanje skozi igro in prilagojene vsebine, kar otrokom pomaga razlikovati med dejstvi in fikcijo že v zgodnjem otroštvu. S tem korakom Finska krepi svojo demokratično ureditev in zmanjšuje vpliv tujih dezinformacijskih kampanj, ki bi lahko destabilizirale družbeno kohezijo.

Francosko sodišče je v ponedeljek obravnavalo primer klevetanja in razširjanja lažnih informacij, uperjenih proti soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Središče sodnega postopka so neutemeljene in bizarne trditve spletnih vplivnežev, ki so širili teorije zarote, da se je prva dama rodila kot moški in je transspolna oseba. Takšne navedbe so povzročile precejšnjo osebno stisko družini Macron, saj so se s sovražnimi komentarji in vprašanji o identiteti svoje babice v šolskem okolju začeli srečevati celo njeni vnuki. Sodna obravnava predstavlja vrhunec dolgotrajnega boja proti spletnemu nadlegovanju, ki se je razširilo izven meja Francije in vključevalo tudi vplivne tuje osebnosti. Pravna ekipa Brigitte Macron je poudarila, da ne gre zgolj za vprašanje zasebnosti, temveč za sistemsko preganjanje dezinformacij, ki škodujejo ugledu javnih osebnosti in njihovih bližnjih. Odločitev sodišča bo služila kot pomemben precedens v boju proti digitalnemu nasilju in namernemu potvarjanju osebnih podatkov na družbenih omrežjih.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social delil videoposnetek, ki guvernerja Minnesote Tima Walza neutemeljeno povezuje z umorom nekdanje predsednice predstavniškega doma Minnesote Melisse Hortman. Hortmanova je bila lani poleti skupaj z možem in njunim psom žrtev atentata, ki ga je po ugotovitvah preiskovalcev izvedel Vance Boelter, sicer domnevni podpornik Trumpa. Videoposnetek, ki ga je delil Trump, namiguje na vpletenost Walza v umor, kar so politični voditelji in analitiki označili za nevarno dezinformacijo in poskus destabilizacije političnega prostora. Odzivi na Trumpovo objavo so bili ostri in enotni v obsodbi. Guverner Tim Walz je vedenje označil za depravirano in nevarno, medtem ko so drugi politični predstavniki poudarili, da takšne obtožbe neposredno spodkopavajo ugotovitve pravosodnega ministrstva in krepijo ekstremistična čustva. Kritiki so opozorili, da Trump s spodbujanjem tovrstnih teorij zarote ogroža varnost javnih uslužbencev in spodbuja politično nasilje, medtem ko sam hkrati poziva k strogim kaznim za druge zločine, kar kaže na uporabo dvojnih meril v njegovi retoriki.

Južnokorejsko sodišče je izdalo nalog za prijetje 60-letnega moškega, ki je v preteklih mesecih na spletu objavil približno 700 zavajajočih videoposnetkov in prispevkov o tragediji v Itaewonu. Osumljenec je v svojih objavah trdil, da je bil dogodek zrežiran, da je šlo za mamilarski terorizem in da so bila trupla žrtev v resnici lutke. To je prvi primer odvzema prostosti, odkar je bila lani julija na ukaz predsednika države Lee Jae-myunga ustanovljena posebna enota za preiskovanje kaznivih dejanj zoper žrtve nesreč in njihove svojce. Policija je preiskavo sprožila septembra lani po prejemu kazenske ovadbe s strani družin žrtev, ki so poročale o sistematičnem nadlegovanju in širjenju teorij zarote. Osumljenec naj bi z objavami na tujih platformah in domačih forumih prek donacij pridobival tudi finančno korist. Predsednik Lee Jae-myung je ob novici o pridržanju poudaril, da bo država ohranila ničelno toleranco do razširjanja lažnih informacij, ki neposredno kršijo človekovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti preživelih. Sočasno s to preiskavo so policisti v mestu Chungju pridržali tri državljane Tajske, ki so v Južni Koreji bivali nezakonito. Osumljeni so izdelave in posesti improviziranega strelnega orožja, ki so ga po lastnih navedbah nameravali uporabiti za lov na ptice. Policija je ob aretaciji zasegla pet kosov orožja in kovinske krogle, primer pa obravnavajo kot resno kršitev zakonodaje o nadzoru nad orožjem in eksplozivi.

Novozelandski minister za zdravje Simeon Brown je odredil uradno revizijo odziva na obsežen kibernetski napad na platformo ManageMyHealth, ki hrani občutljive podatke o pacientih. Ministrstvo za zdravje bo pod drobnogled vzelo postopke obvladovanja krize, medtem ko se izteka rok, ki so ga postavili hekerji za objavo ukradenih informacij. Odločitev za revizijo je bila sprejeta po tem, ko so se pojavili resni pomisleki glede varnosti digitalne infrastrukture v zdravstvu. Podjetje ManageMyHealth še vedno ni obvestilo vseh posameznikov, katerih osebni podatki bi lahko bili ogroženi v napadu. Minister Brown je poudaril, da je ključnega pomena razumeti vrzeli v odzivnem protokolu, da bi preprečili podobne incidente v prihodnje. Situacija ostaja napeta, saj hekerska skupina grozi z razkritjem zaupnih kartotek pacientov, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo zasebnosti državljanov in zaupanju v javni zdravstveni sistem.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Ruske finančne ustanove so poostrile nadzor nad transakcijami svojih strank na spletnih platformah, kar je povzročilo pogoste blokade pri plačevanju dragih naročil. Kot so poročali ruski mediji, banke samodejno zavračajo operacije, ki jih ocenijo kot sumljive, stranke pa o tem obvestijo s sporočilom, da je bilo plačilo ustavljeno zaradi preprečevanja goljufij. Za sprostitev sredstev morajo uporabniki nato stopiti v stik z banko ali počakati na klic svetovalca oziroma glasovnega pomočnika, ki preveri pristnost transakcije. Ukrepi so bili uvedeni zaradi povečanega števila prevar, kjer se storilci izdajajo za predstavnike partnerskih programov spletnih tržnic. Goljufi žrtvam obljubljajo zaslužek v zameno za obročno odplačevanje drage elektronike, zaradi česar potrošniki ostanejo z dolgovi. Banke strankam ob potrditvi legitimnosti nakupa nudijo tudi izobraževalna gradiva o prepoznavanju metod, ki jih uporabljajo spletni kriminalci, da bi zmanjšale tveganja v prihodnosti.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francosko poštno podjetje La Poste je bilo 1. januarja 2026 ponovno tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je ohromil njihove spletne storitve in strani. Incident se je zgodil le teden dni po prvem valu napadov med božičnimi prazniki, zaradi česar so bili številni servisi za stranke ponovno nedostopni. Čeprav preiskava zadnjega vdora še poteka, strokovnjaki opozarjajo na podobnosti s prejšnjim incidentom, ki je povzročil precejšnje motnje v delovanju poštnih storitev po celotni Franciji. Skupina La Poste se je s težavami pri dostopu do spletnih portalov in digitalnih storitev začela spopadati v četrtek zjutraj. Po navedbah podjetja so bili sistemi zaradi napada onemogočeni, kar je vplivalo na milijone uporabnikov, ki so želeli uporabiti poštne ali bančne storitve v okviru hčerinske družbe La Banque Postale. Gre za kritično infrastrukturo, zato so organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili obseg morebitne kraje podatkov in preprečili nadaljnjo škodo. Napad sovpada z obdobjem povečanega števila napadov na evropske institucije, za katere so v preteklosti pogosto prevzele odgovornost proruske hekerske skupine. Čeprav za zadnji napad uradna potrditev povzročitelja še ni bila podana, prejšnja izkušnja iz božičnega tedna kaže na sistematično ciljanje francoske državne infrastrukture. Družba si trenutno prizadeva za ponovno vzpostavitev storitev, vendar opozarja na previdnost pri uporabi spletnih kanalov.

Ruski vojaki so na zasedenih območjih v Ukrajini, ki jih ruska stran označuje kot območje posebne vojaške operacije, izdelali serijo snežakov, opremljenih s polno bojno opremo. Snežni kipi, ki so bili postavljeni kot simbolni varuhi ozemlja, so opremljeni s čeladami in maketami orožja. Po poročanju ruskih virov so vojaki snežakom oblikovali stroge obraze, da bi s tem poudarili njihovo domnevno varovalno vlogo na nadzorovanih območjih. Nenavadna dejavnost vojakov na terenu služi predvsem propagandnim namenom in dvigovanju morale med enotami v zimskem času. Kljub njihovi bojni podobi gre za simbolno gesto ruskih sil na tistih delih ukrajinskega ozemlja, ki so pod njihovo trenutno okupacijo. Fotografije in poročila o teh snežakih so se razširila preko ruskih medijskih kanalov, ki dogodek prikazujejo kot obliko sprostitve in vzdrževanja prisotnosti na osvobojenih ozemljih.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni na del Hersonske regije pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, in ga označila za teroristični napad. Ukrajina je medtem poročala o ruskih napadih na svojo energetsko infrastrukturo.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Moskva je javnosti predstavila videoposnetke, ki naj bi dokazovali napad z dronom na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti trdijo, da gre za poskus atentata, ki ga je organiziral Kijev, vendar uradni ukrajinski viri te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Kijev je v uradnem odzivu videoposnetke označil za prirejene in zavrnil kakršno koli vpletenost v domnevni incident. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija dogodek lahko uporabila kot povod za nadaljnjo stopnjevanje vojaških dejavnosti v Ukrajini, medtem ko mednarodna javnost ostaja skeptična glede verodostojnosti predstavljenih dokazov, saj neodvisne potrditve dogodka še ni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

Novozelandski minister za zdravje Simeon Brown je odredil uradno revizijo odziva na obsežen kibernetski napad na platformo ManageMyHealth, ki hrani občutljive podatke o pacientih. Ministrstvo za zdravje bo pod drobnogled vzelo postopke obravnave vdora v varnostni sistem, saj se izteka rok, ki so ga postavili napadalci. Odločitev za revizijo je bila sprejeta po tem, ko je postalo jasno, da upravljavec platforme ManageMyHealth še ni obvestil vseh posameznikov, katerih osebni podatki so bili morda ukradeni. Preiskava bo osredotočena na učinkovitost zaščitnih protokolov in hitrost komunikacije z javnostjo. Incident je povzročil precejšnjo zaskrbljenost med uporabniki zdravstvenih storitev, saj gre za enega največjih vdorov v baze podatkov o pacientih v zadnjem obdobju. Minister Brown je poudaril, da je zagotavljanje varnosti digitalnih zdravstvenih kartotek ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti v zdravstveni sistem.

Ministrstvo za notranje zadeve Ruske federacije je izdalo uradno opozorilo državljanom glede nevarnosti posredovanja osebnih podatkov neznanim osebam. Uprava za boj proti protipravni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izpostavila, da lahko že naključno razkritje določenih informacij privede do resnih posledic, vključno s krajo identitete in nepooblaščenim dostopom do finančnih sredstev. Strokovnjaki so poudarili, da določenih podatkov pod nobenim pogojem ne bi smeli razkrivati tretjim osebam, saj se ti pogosto zlorabljajo v kibernetskih napadih in prevarah. Organi pregona opozarjajo, da se število kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi podatki, povečuje, zato je previdnost pri komunikaciji z neznanci ključnega pomena za zaščito osebnega premoženja in zasebnosti.

Pakistan in Vietnam sta v luči naraščajočih digitalnih groženj in pomanjkanja strokovnega kadra sprejela nove ukrepe za zaščito svoje informacijske infrastrukture. Pakistanska zvezna enota za ukrepanje ob kibernetskih incidentih (PKCERT) je podpisala memorandum o sodelovanju z globalnim podjetjem Kaspersky, kar bo državi omogočilo boljše odkrivanje in preprečevanje kibernetskega vohunjenja. Sodelovanje se osredotoča na izmenjavo podatkov o grožnjah ter usposabljanje kadrov v vladnem, industrijskem in akademskem sektorju. Do teh premikov prihaja v času, ko so bili pakistanski hekerji obtoženi novih vohunskih operacij proti indijskim vladnim institucijam in univerzam. Istočasno se Vietnam spopada s kritičnim pomanjkanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost, kar ogroža njegovo digitalno suverenost in gospodarski razvoj. Vietnamske oblasti so poudarile, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, temveč je ključna visokokakovostna delovna sila. Država je zato odprla nove raziskovalne centre in okrepila sodelovanje z evropsko poslovno skupnostjo. Obe državi sta s temi koraki pokazali namero po zmanjšanju ranljivosti kritične infrastrukture, ki postaja vse pogostejša tarča državnih in nedržavnih akterjev v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s seznama sankcioniranih oseb umaknila tri vodilne delavce, ki so povezani s konzorcijem Intellexa, proizvajalcem vohunske programske opreme. Po navedbah, objavljenih na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva, ta poteza predstavlja delni umik ukrepov, ki jih je lani uvedla administracija takratnega predsednika Joeja Bidna. Biden je takrat zaradi vloge pri razvoju in razširjanju invazivne tehnologije za nadzor uvedel sankcije proti skupno sedmim osebam, povezanim s omenjenim konzorcijem. Odločitev ministrstva pomeni spremembo politike do podjetij, ki razvijajo komercialna orodja za vdiranje v mobilne naprave. Konzorcij Intellexa je bil v preteklosti predmet številnih preiskav zaradi prodaje programske opreme Predator, ki so jo vlade po svetu domnevno uporabljale za nadzor nad novinarji, opozicijskimi politiki in aktivisti. Trumpova administracija z umikom sankcij spreminja pristop do nadzora nad industrijo kibernetskega orožja, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice za človekove pravice in digitalno varnost na globalni ravni.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je razkrilo tipične fraze, ki jih uporabljajo prevaranti, da bi pridobili dostop do portala Gosuslugi. Prevaranti se lažno predstavljajo kot zaposleni v spletnih trgovinah, dostavnih službah ali drugih službah in poskušajo iz žrtev izvabiti avtorizacijske kode.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo opozorilo o novi taktiki spletnih goljufov, ki žrtve iščejo prek platform za zmenke. Po navedbah ministrstva napadalci uporabljajo lažne profile žensk, da vzpostavijo stik z moškimi, nato pa komunikacijo hitro preselijo v zasebne klepetalnice. Tam žrtve prepričajo v nakup vstopnic za različne kulturne dogodke ali zmenke, nato pa sledi ključni del prevare. Ko je nakup domnevno opravljen, goljufi žrtvi sporočijo, da se dogodka ne morejo udeležiti, in ponudijo pomoč pri vračilu denarja. Žrtev nato prejme povezavo do lažne spletne strani, kjer naj bi vpisala podatke o bančni kartici za prejem vračila. Namesto povračila sredstev storilci s pridobljenimi podatki izpraznijo bančne račune uporabnikov. Ruska policija poziva državljane k previdnosti pri deljenju osebnih podatkov in uporabi nepreverjenih spletnih povezav.

Tehnološki sektor se ob koncu leta 2025 sooča s korenitimi spremembami, saj število agentov umetne inteligence (UI) in strojne identitete zdaj močno presegajo število človeških uporabnikov, in sicer v razmerju 82 proti 1. Ta hiter porast povzroča resne težave tradicionalnim varnostnim arhitekturam IAM, ki so bile prvotno zasnovane za ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo do leta 2028 kršitve, povezane z zlorabo UI agentov, predstavljale četrtino vseh vdorov v podjetja, kar sili podjetja, kot je ServiceNow, v milijardne naložbe v varnostno infrastrukturo. Na trgu istočasno prihaja do pomembnih konsolidacij in lansiranja novih orodij. Podjetje Qvantel je uspešno zaključilo prevzem družbe Optiva, s čimer je nastal globalni velikan na področju telekomunikacijskih rešitev, ki jih poganja UI. Podjetje x.ai je predstavilo platformi Grok Business in Enterprise, ki obljubljata večjo varnost pri delu s podatki v oblaku, medtem ko je borza KuCoin lansirala asistenta KIA za analizo kripto trga. Te novosti so neposredna posledica trendov, ki smo jim bili priča v preteklem letu, vključno z Metinim prevzemom podjetja Manus AI, kar potrjuje, da avtonomni agenti postajajo osrednji element sodobnega digitalnega gospodarstva.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je sporočil, da so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 27 ljudi. Po Salidovih navedbah naj bi za napadom stala specializirana enota ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 'Ptice Madjarja', ki naj bi jo ukrajinsko poveljstvo pred kratkim premestilo na desni breg Dnepra. Saldo trdi, da so isti akterji vpleteni tudi v napad na civilno vozilo v Tarasivki, kjer je umrl otrok. Poleg samega vojaškega udara je Saldo izpostavil obsežen kibernetski napad na spletno stran, ki je objavila seznam žrtev. Po njegovih besedah so hekerji napad izvedli s tistih delov Ukrajine, ki so pod nadzorom Kijeva, ter z ozemlja Evropske unije. Ruska federacija je zaradi dogodka od Združenih narodov že zahtevala uradno obsodbo dejanj, ki jih v Kremlju označujejo za teroristični napad na civilne cilje. V regiji so zaradi visokega števila žrtev razglasili žalovanje.

Najnovejše revizije in preiskave v Združenih državah Amerike so razkrile sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju javnih sredstev in ranljivost lokalnih skupnosti za kibernetski kriminal. Ministrstvo za stanovanjska vprašanja in urbani razvoj (HUD) je v revizijskem poročilu ugotovilo, da je bilo v fiskalnem letu 2024 nepravilno razdeljenih za 5,8 milijarde dolarjev proračunskih sredstev. Sredstva za najemnine so prejele tudi pokojne osebe in tuji državljani brez ustreznega statusa, kar je novi minister Scott Turner označil za posledico pomanjkljivih finančnih nadzorov prejšnje administracije. Istočasno se lokalne oblasti v okrožju Warren v zvezni državi New York spopadajo s posledicami prefinjene prevare, v kateri so napadalci z lažnimi računi odtujili 3,3 milijona dolarjev davkoplačevalskega denarja. Kriminalci so izkoristili zaupanje uradnikov s pošiljanjem ponarejenih zahtevkov za plačilo v imenu uveljavljenih poslovnih partnerjev. Poleg tega so preiskave v Minnesoti zavrnile sume o obsežnih goljufijah v otroških vrtcih, ki jih financira država, vendar so inšpektorji odkrili številne varnostne kršitve, vključno s pomanjkanjem preverjanja preteklosti zaposlenih in nevarnimi igralnimi površinami.

Kripto industrija se ob koncu leta 2025 sooča z obsežno varnostno krizo, saj so napadi hekerjev in goljufije v letošnjem letu povzročili za približno štiri milijarde dolarjev izgub, kar predstavlja 40-odstotno povečanje glede na leto 2024. Po poročilih analitičnih hiš so osrednjo grožnjo predstavljali državni akterji iz Severne Koreje, ki so odgovorni za več kot polovico vseh ukradenih sredstev, predvsem prek napadov na centralizirane borze, kot sta Bybit in Phemex. Večina izgub ni bila posledica napak v programski kodi, temveč pomanjkljivosti v operativni varnosti in upravljanju dostopov. Kritično obdobje sta zaznamovala tudi nedavna vdora v razširitev Trust Wallet in omrežje Flow. V incidentu na božični dan je bilo iz denarnic Trust Wallet odtujenih približno sedem milijonov dolarjev, medtem ko je omrežje Flow zaradi ranljivosti v izvajalni plasti izgubilo 3,9 milijona dolarjev. Flow Network je bil zaradi napada začasno ustavljen, kar je povzročilo močan padec vrednosti žetona FLOW. Hkrati so preiskovalci, kot je ZachXBT, razkrili delovanje kanadskega goljufa pod psevdonimom Haby, ki je s socialnim inženiringom in lažnim predstavljanjem za podporo Coinbase uporabnikom odtujil več kot dva milijona dolarjev. Ti dogodki poudarjajo sistemske napetosti med samostojnim skrbništvom nad sredstvi in odvisnostjo od centraliziranih posodobitev programske opreme.

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.

Spletna stran uprave guvernerja in vlade regije Herson, na kateri so bili objavljeni seznami žrtev ukrajinskega napada na naselje Horli, je postala tarča obsežnega hekerskega napada. Guverner Vladimir Saldo je 2. januarja sporočil, da so zaradi napada onemogočili dostop do vira, s čimer so sorodniki žrtev in poškodovanih izgubili možnost pridobivanja informacij o svojih bližnjih. Po navedbah guvernerja naj bi za napadom stala skupina zahodnih hekerjev, ki so izvedli napad za zavrnitev storitve (DoS). Napad se je zgodil neposredno po tem, ko so ukrajinske oborožene sile v novoletni noči zadele civilne objekte, vključno s kavarno in hotelom v Horlih, kar je povzročilo smrtne žrtve in ranjene med lokalnim prebivalstvom. Saldo je poudaril, da so tovrstna dejanja usmerjena v prikrivanje informacij in stopnjevanje pritiska na prebivalce regije, ki je pod ruskim nadzorom. Tehnične službe naj bi si prizadevale za ponovno vzpostavitev delovanja spletne strani, vendar so podatki o žrtvah trenutno nedosegljivi.

Rusko-ameriški državljan Ilya Lichtenstein, ki je bil obsojen zaradi pranja denarja in hekerskega napada na kriptomenjalnico Bitfinex, je bil po štirinajstih mesecih predčasno izpuščen iz zveznega zapora. Lichtenstein je leta 2016 ukradel skoraj 120.000 bitcoinih žetonov, katerih vrednost danes ocenjujejo na približno 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Čeprav je bil novembra 2024 obsojen na petletno zaporno kazen, mu je bila ta znatno skrajšana na podlagi zakona First Step Act, ki ga je leta 2018 podpisal takratni predsednik Donald Trump. Zakonodaja omogoča nenasilnim prestopnikom, da z aktivnim sodelovanjem v programih za zmanjševanje povratništva pridobijo kredite za predčasno izpustitev ali premestitev v hišni pripor. Lichtenstein je svojo izpustitev potrdil prek družbenega omrežja X, kjer se je nekdanjemu predsedniku javno zahvalil za reformo. Obsvojenčeva žena Heather Morgan, ki je prav tako sodelovala pri pranju ukradenih sredstev, je novico označila za najboljše novoletno darilo. Lichtenstein je napovedal, da namerava v prihodnje delovati na področju kibernetske varnosti in dokazati svojo rehabilitacijo.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so ameriškim predstavnikom predali dešifrirane navigacijske podatke iz procesorja sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki vsebujejo celotno nalogo poleta in natančno pot, ki naj bi dokazovala načrtovano diverzijo proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Materiale, ki vključujejo fizične komponente drona in mapo z analizo, je načelnik ruske vojaške obveščevalne službe (GRU) Igor Kostjukov osebno predal vojaškemu atašeju veleposlaništva ZDA v Moskvi. Ruska stran trdi, da so dokazi neizpodbitni in da so povzročili spremembo v politiki Washingtona, vključno z domnevnim odkazom dobave raket 'Tomahawk'. Ukrajinske oblasti na drugi strani vse obtožbe odločno zavračajo in jih označujejo za dezinformacijo, namenjeno opravičevanju novih ruskih napadov na Kijev. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, pri čemer zahodni obveščevalni viri ostajajo skeptični do ruskih navedb o neposredni ukrajinski odgovornosti za incident.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike predalo dešifrirane podatke o letu ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi načrtoval napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih oblasti naj bi navigacijski podatki, pridobljeni iz sestreljenega drona, potrjevali, da je bil cilj napada predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran je ob tem napovedala razkritje celotnega programa poleta ameriškim uradnikom, da bi podprla svoje trditve o ukrajinski odgovornosti za incident. Nasprotno pa ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) na podlagi lastnih analiz ugotavlja, da Ukrajina v tem tednu ni poskušala izvesti napada na ruskega predsednika ali katero koli izmed njegovih rezidenc. Kot poročata časnika New York Times in Wall Street Journal, ameriški uradniki zavračajo ruske navedbe o vpletenosti Kijeva v domnevni poskus atentata. Razhajanja med ugotovitvami obveščevalnih služb obeh velesil dodatno zaostrujejo napetosti v času trajajočega konflikta, saj Moskva podatke uporablja kot dokaz za stopnjevanje sovražnosti s strani Ukrajine.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Rusija je Združenim državam Amerike predala dodatne materiale, vključno z dešifriranimi podatki o poti in krmilnikom ukrajinskega drona, ki naj bi 29. decembra 2025 izvedel napad na rezidenco predsednika Ruske federacije v Novgorodski regiji. Srečanje je potekalo med predstavnikom vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in načelnikom Glavnega obveščevalnega urada Generalštaba Ruske federacije, Igorjem Kostjukovom.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

Ukrajinske oblasti so uradno zavrnile obtožbe Moskve glede domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za incident, označil za nesmiseln in prirejen. Do zanikanja prihaja po tem, ko je ruska stran objavila posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinski poskus atentata oziroma napada na državni objekt, kar je povzročilo novo zaostritev v diplomatskih odnosih med državama. Ukrajinski predstavniki trdijo, da gre pri ruskih obtožbah za premišljeno dezinformacijo, ki bi lahko služila kot pretveza za prihodnje ruske vojaške operacije ali stopnjevanje agresije. Rusija na drugi strani vztraja pri svoji različici dogodkov, pri čemer je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal morebitne spremembe v pogajalskih izhodiščih. Incident ostaja predmet mednarodnih razprav, saj so se nanj odzvali tudi nekateri svetovni voditelji, medtem ko neodvisni opazovalci še niso potrdili avtentičnosti predstavljenih dokazov.

Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame ruskim trditvam, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina z dronom. Trump je dejal, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence ruskega predsednika.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

V zadnjih dneh vojaških spopadov v Ukrajini je ujeti ukrajinski izvidnik Vladimir Li ruskim oboroženim silam predal natančne koordinate več pomembnih ukrajinskih vojaških objektov. Po navedbah ruskih tiskovnih agenc se je Li predal po tem, ko so ga poveljniki in soborci zapustili na enem izmed položajev, ki so ga kasneje zasedle ruske enote. Izvidnik je v izjavi pojasnil, da so ruski vojaki vstopili v objekt, kjer se je nahajal, po petih dneh izolacije. Te informacije naj bi ruska stran že uporabila za načrtovanje in izvedbo napadov na ukrajinske položaje. Istočasno je rusko ministrstvo za obrambo poročalo o incidentu, v katerem je ranjeni ruski podčastnik Aleksander Veprev nadaljeval sodelovanje v napadu in domnevno eliminiral več ukrajinskih vojakov. Ruska propaganda prek teh poročil poudarja vse pogostejše primere predaj ukrajinskih vojakov, pri čemer navajajo celo primere predaj celotnih vodov 38. brigade ukrajinske vojske. Takšna poročila so del širše informacijske strategije obeh strani v konfliktu, ki traja že več kot 1400 dni.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame trditvam Rusije o napadu Ukrajine na rezidenco Vladimirja Putina z droni v Novgorodski oblasti. Trump je to izjavil novinarjem 4. januarja in dodal, da se je nekaj zgodilo blizu rezidence, vendar ne verjame, da je šlo za ciljni napad na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One javno poddvomil o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju ameriških obveščevalnih služb dogodek ni potekal v skladu z ruskimi opisi, kar predstavlja redek trenutek, ko je Trump neposredno nasprotoval Putinovim navedbam. Ameriški predsednik je obenem izrazil močno nezadovoljstvo nad dejstvom, da ruska stran z nenehnimi napadi ovira mirovna pogajanja. Ob bližajoči se četrti obletnici vojne v Ukrajini je Trump v svojih izjavah postal ostrejši do ruskega voditelja, saj je Putinu pripisal odgovornost za preveliko število žrtev. Medtem ko so se odnosi med Washingtonom in Moskvo očitno zaostrili, so ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zahodni zavezniki napovedali novo srečanje v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja. Na tem srečanju bodo predstavniki ZDA in evropskih držav razpravljali o najnovejših načrtih za zagotavljanje dolgoročne varnosti Ukrajine po koncu spopadov.

Donald Trump je izrazil dvom o tem, da je Ukrajina izvedla napad z droni na rezidenco Vladimirja Putina, s čimer je spremenil svoje prvotno stališče, ko je domnevni ukrajinski napad ostro obsodil. Ameriške varnostne službe so izrazile podobne pomisleke glede verodostojnosti predstavitev Kremlja o dogodku. V ruskih napadih na Kijev sta bila ubita dva človeka.

Donald Trump je izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina z droni v Novgorodski regiji. Trump je dejal, da ne verjame, da je Ukrajina izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

V iranskem mestu Hamadan so oblasti poročale o sumljivi smrti lokalnega trgovca, kar je sprožilo nove napetosti v regiji. Podžupan province Hamadan je potrdil dogodek in pojasnil, da preiskava o okoliščinah smrti še poteka. Uradni viri dogodek označujejo za del širšega scenarija, ki naj bi ga izvajale opozicijske skupine z namenom destabilizacije države s pomočjo tako imenovanih 'insceniranih ubojev'. Incident se je zgodil v času povečanih političnih trenj, kjer državni mediji opozarjajo na ponavljajoče se vzorce domnevnih ubojev, ki jih protivladne sile izkoriščajo za spodbujanje nemirov. Čeprav podrobnosti o identiteti žrtve in natančnem vzroku smrti še niso javno objavljene, oblasti dogodek obravnavajo kot provokacijo. Lokalna policija in pravosodni organi so napovedali temeljito preiskavo, da bi preprečili morebitno izkoriščanje tragedije v politične namene.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Ukrajinske oblasti so poročale o silovitem ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v središču Harkova, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih najmanj 25 ljudi, vključno s šestmesečnim dojenčkom. Po navedbah guvernerja Olega Sinegubova sta stanovanjsko območje zadeli dve balistični raketi, kar je povzročilo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za zavržno dejanje in poudaril, da Rusija nadaljuje z ubijanjem civilistov kljub mednarodnim diplomatskim prizadevanjem za ustavitev sovražnosti. Rusko obrambno ministrstvo je navedbe o ruskem napadu na Harkov odločno zanikalo in jih označilo za neresnične. Moskva trdi, da so poškodbe v mestu verjetno posledica detonacije ukrajinskega streliva. Ruska stran ob tem trdi, da Kijev z informacijami o domnevnem napadu v Harkovu poskuša odvrniti pozornost mednarodne javnosti od dogodkov v kraju Horli v regiji Herson. Tam naj bi ukrajinske sile v noči na 1. januar izvedle napad na hotel, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Medsebojno obtoževanje sledi obdobju intenzivnega stopnjevanja napadov na energetsko in civilno infrastrukturo na obeh straneh fronte.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Ukrajinske sile so izvedle odmeven napad na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so po navedbah Kijeva uspešno zadele ruske strateške rezerve goriva. Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem dogajanje označila za Putinov poskus preusmerjanja pozornosti od notranjih težav in neuspehov na bojišču. Napad predstavlja nov udarec za rusko logistično mrežo, ki se v zadnjih mesecih sooča s povečanim številom sabotaž na kritični infrastrukturi. Istočasno je prišlo do protislovnih poročil glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Kremelj sprva zanikal obstoj dokazov o napadu, je rusko obrambno ministrstvo kasneje objavilo videoposnetke ostankov dronov v snegu. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni analitiki opozarjajo, da posnetki ne potrjujejo trditev o napadu desetine dronov, kar krepi sume o uprizorjenem incidentu za potrebe notranje propagande. Informacijska vojna se tako stopnjuje v času, ko mednarodna skupnost spremlja odzive novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po nekaterih poročilih verjel ruskim navedbam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Kremelj je ameriškim uradnikom v Moskvi uradno predal dokaze, ki naj bi potrjevali vpletenost Ukrajine v poskus napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Vodja ruske obveščevalne službe Igor Kostjukov je ameriškemu obrambnemu atašeju izročil navigacijsko enoto sestreljenega drona, kar Moskva označuje za neizpodbiten dokaz o načrtovanem cilju napada. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump prvič ostreje kritizira Putina zaradi visokega števila žrtev v konfliktu in napoveduje novo srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob koncu januarja. Istočasno so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah Cie, ki naj bi z odobritvijo Trumpove administracije pomagala Ukrajini pri sabotiranju ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno finančno škodo. Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem z ironijo komentiral nedavno ameriško aretacijo venezuelskega diktatorja Nicolasa Madura in namignil, da bi Združene države Amerike morale podobno postopati tudi z ruskim voditeljem. Trumpova retorika se v luči teh dogodkov vidno zaostruje, saj izraža vse večje razočaranje nad Putinovo nepripravljenostjo na pogajanja, kljub preteklim prizadevanjem za mirovni načrt.

Ruski obveščevalci so v osvobojenem mestu Dimitrov v samooklicani Ljudski republiki Doneck našli dokumente, ki naj bi potrjevali ukaz za evakuacijo osebja in opreme ukrajinskih oboroženih sil. Dokumente so odkrili pri eliminiranem častniku ukrajinske vojske, o najdbi pa je prek družbenega omrežja Telegram poročal ruski vojni dopisnik Jevgenij Podubni. Po navedbah ruskih virov dokumentacija dokazuje, da se ukrajinske sile pripravljajo na umik z omenjenega območja zaradi napredovanja ruskih enot. Podubni je poudaril, da najdeni dokumenti razkrivajo načrtno zapuščanje položajev, kar ruska stran interpretira kot znak slabljenja ukrajinske obrambe na tej fronti. Informacije o vsebini ukaza sicer prihajajo izključno iz ruskih virov in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih opazovalcev ali ukrajinskih uradnih predstavnikov. Incident se je zgodil v času stopnjevanih spopadov na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile nadaljujejo ofenzivne operacije v smeri ključnih logističnih točk.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Glavna uprava za obveščevalne dejavnosti ukrajinskega obrambnega ministrstva (GUR) je sporočila, da je Denis Kapustin, ustanovitelj oborožene skupine Ruski prostovoljni korpus (RDK), še vedno živ. Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov je v uradni izjavi poudaril, da so bila prejšnja poročila o njegovi smrti del načrtovane uprizoritve. Kapustin, ki ga ruske oblasti obravnavajo kot terorista in ekstremista, vodi enoto, ki se bori na strani Ukrajine proti silam Ruske federacije. Informacije o usodi poveljnika RDK so se v javnosti pojavile po obdobju ugibanj o njegovi morebitni likvidaciji. Budanov je pojasnil, da je bila domnevna smrt taktična poteza, vendar podrobnejših podatkov o operaciji ali trenutni lokaciji Kapustina ni razkril. Ruski viri in mediji so novico o njegovi smrti pred tem pogosto izpostavljali kot uspeh svojih varnostnih organov, medtem ko GUR zdaj trdi, da Kapustin nadaljuje s svojimi aktivnostmi v okviru vojaških operacij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo urada predsednika imenoval generalporočnika Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanov na tem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je nepreklicno odstopil po izbruhu odmevnega korupcijskega škandala v samem vrhu države. Gre za prvi primer v zgodovini neodvisne Ukrajine, ko bo predsedniški urad vodil aktivni častnik iz vrst obveščevalnih služb, kar odraža povečano osredotočenost Kijeva na vprašanja nacionalne varnosti in obrambe med trajajočo rusko agresijo. Devetintridesetletni Budanov, ki uživa visoko stopnjo priljubljenosti med ukrajinskimi državljani, je v zadnjih letih vodil številne drzne operacije proti ruskim silam. Predsednik Zelenski je ob imenovanju poudaril, da so strateške izkušnje in vojaška odločnost Budanova ključne za prihodnje delovanje njegovega kabineta. Analitiki ocenjujejo, da ta poteza pomeni dokončen prehod države v popolnoma vojni način delovanja, kjer bo prioriteta vseh državnih organov podpora frontnim linijam in obveščevalno delovanje.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o imenovanju Kirila Budanova za vodjo svoje administracije in Olega Ivaščenka za vodjo Glavne uprave za obveščevalne službe (GUR) ministrstva za obrambo. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi Zelenski s premestitvijo Budanova želel preprečiti njegovo morebitno kandidaturo za predsednika.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori, kot del diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo predsedniške administracije imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil primoran odstopiti po izbruhu obsežnega korupcijskega škandala v državnem vrhu. Ta kadrovska rotacija pomeni pomemben premik v strukturi moči v Kijevu, saj vodenje ključnega političnega organa prevzema oseba iz strogega varnostno-obveščevalnega sektorja. Odločitev za imenovanje Budanova odraža namero predsednika Zelenskega, da v času trajajočega konflikta še bolj strne vrste okoli obrambnih in varnostnih struktur. Postopki za uradno potrditev imenovanja so po navedbah iz Kijeva že v teku. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta korak spremenil dinamiko delovanja predsednikovega urada, hkrati pa gre za odločen odziv na očitke o korupciji, ki so zamajali zaupanje v prejšnje vodstvo administracije.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo urada predsednika imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Imenovanje 39-letnega generalporočnika Budanova, ki velja za eno najbolj priljubljenih in skrivnostnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, predstavlja pomemben strateški premik. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v kritičnem obdobju ruske invazije osredotočiti predvsem na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Budanov na tem ključnem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, dolgoletno desno roko predsednika, ki je novembra odstopil zaradi odmevnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Premik v vodstvu administracije sovpada s poročili o ruskih ozemeljskih pridobitvah v letu 2025, ki so bile po nekaterih analizah največje od začetka vojne leta 2022. Medtem ko se vojna bliža svoji četrti obletnici, se v Kijevu pod vodstvom novega vodje urada že začenjajo pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci o novih mirovnih predlogih in finančni pomoči za obnovo države.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

V novoletnem nagovoru Vladimir Putin ni poudarjal vojne v Ukrajini ali mirovnih pogajanj z ZDA, medtem ko je Volodimir Zelenski pozival k miru. Donald Trump nadaljuje z diplomatskim pritiskom za mir, a so ga nekateri mediji in nekdanji obveščevalci obtožili, da je naiven in da ga Putin manipulira.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje kabineta predsednika imenoval generalporočnika Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj priljubljenih osebnosti v državi, je na tem ključnem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je s položaja odstopil po odmevnem korupcijskem škandalu, ki je pretresel ukrajinski politični vrh. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da je v času ruske invazije prednostna naloga države krepitev varnosti in obrambe, zato je izbira vojaškega stratega za civilno politično funkcijo strateškega pomena. Devetintridesetletni Budanov je v preteklosti uspešno vodil številne drzne operacije proti ruskim silam, njegovo napredovanje pa simbolizira prehod Ukrajine k še tesnejši povezavi med vojaškim in političnim odločanjem v času vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je v svoji zbirki podatkov ponovno objavilo tiralico za Denisom Kapustinom, ustanoviteljem oborožene skupine Ruski prostovoljni korpus (RDK). Kapustin je bil na seznam iskanih oseb uvrščen po novi kazenski kartoteki, kar potrjujejo uradni zapisi ruskih organov pregona. Skupina RDK, ki jo Rusija obravnava kot teroristično organizacijo, se aktivno bori na strani Ukrajine in je po trditvah Moskve odgovorna za več napadov na ruskem ozemlju, vključno z operacijami v regiji Brjansk. Ponovna razpisana tiralica sledi obdboju negotovosti glede Kapustinove usode, saj so nekateri ruski in ukrajinski viri predhodno poročali o njegovi domnevni likvidaciji na zaporoškem delu bojišča. Ukrajinska obveščevalna služba je kasneje te navedbe zanikala in potrdila, da je Kapustin živ. Ruski organi so Kapustina že pred tem vključili na seznam teroristov in ekstremistov, novi ukrep pa nakazuje, da ruska stran nadaljuje kazenski pregon vodstva skupin, ki izvajajo vdore čez mejo.

Turške varnostne sile so v Istanbulu izvedle obsežno protiteroristično operacijo, v kateri so pridržale 29 oseb, osumljenih povezanosti s teroristično organizacijo Islamska država (IS). Po navedbah istanbulskega državnega tožilstva je 28 osumljencev prek družbenih omrežij širilo propagando omenjene skupine, medtem ko je ena oseba neposredno sodelovala pri dejavnostih organizacije. Operacija je bila sprožena po nedavnem incidentu v provinci Yalova, kjer so bili ubiti trije policisti. Preiskovalci so ugotovili, da so osumljenci na spletu podpirali teroristična dejanja in poveličevali napade na turške varnostne organe. Pridržanja so del širših prizadevanj Turčije za zmanjšanje vpliva džihadističnih skupin v državi, ki so v zadnjih letih izvedle več smrtonosnih napadov. Turška policija nadaljuje z zbiranjem dokaznega gradiva in zasliševanji, medtem ko varnostni ukrepi v največjem turškem mestu ostajajo poostreni.

Pripadniki obveščevalne službe v okviru iranske revolucionarne garde (IRGC) so v jugovzhodnem mestu Saravan identificirali in aretirali skupino, ki naj bi bila povezana s terorističnimi organizacijami in sovražnimi opozicijskimi gibanji. Operacijo je izvedla veja Kuds za jugovzhodno regijo, ki je v uradnem sporočilu za javnost potrdila uspešen razbitje celice. Po navedbah iranskih oblasti so aretirani posamezniki načrtovali dejavnosti proti nacionalni varnosti, vendar podrobnosti o njihovi identiteti ali specifičnih ciljih niso bile razkrite. Regija Sistan in Belučistan, kjer leži Saravan, je že dalj časa prizorišče občasnih spopadov med iranskimi varnostnimi silami in oboroženimi skupinami, vključno s separatisti in skrajnimi sunitskimi organizacijami. Iranske oblasti v takšnih primerih pogosto poudarjajo vlogo tujih obveščevalnih služb, ki naj bi podpirale destabilizacijo obmejnih območij. Incident se vključuje v širši okvir poostrenih varnostnih ukrepov na vzhodu države zaradi preprečevanja čezmejnega kriminala in terorizma.

Britanska javna radiotelevizija BBC se je uradno opravičila in privolila v plačilo odškodnine v višini 28.000 britanskih funtov izraelski družini Horenstein zaradi vdora v njihovo zasebnost. Dogodek se je zgodil neposredno po napadih gibanja Hamas 7. oktobra 2023, ko je ekipa BBC pod vodstvom mednarodnega urednika Jeremyja Bowena vstopila v uničen dom družine v naselju Netiv HaAsara brez njihovega dovoljenja. Snemalna ekipa je posnela notranjost razdejanega stanovanja, vključno z osebnimi fotografijami otrok, medtem ko so se družinski člani, ki so napad preživeli, še vedno nahajali na begu. Družina Horenstein je za objavo prispevka izvedela po naključju, kar je povzročilo dodatno stisko v času, ko njihovi sorodniki še niso vedeli, ali so sploh preživeli pokol. Tzeela Horenstein je dejala, da so vdor ekipe s kamerami doživeli kot ponovni napad na svojo zasebnost in nadzor nad lastnim življenjem. BBC je v izjavi za javnost izrazil obžalovanje zaradi incidenta in potrdil, da je bila dosežena zunajsodna poravnava, s katero so zaključili spor glede vdora v posest in kršenja pravice do zasebnosti v izjemno občutljivem obdobju po terorističnih napadih.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Kanadski urad za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (NSIRA) je začel obsežno preiskavo o uporabi in upravljanju umetne inteligence v nacionalnih varnostnih dejavnostih. Nadzorni organ je o študiji že obvestil ključne zvezne ministre in varnostne organizacije. Preiskava bo osredotočena na to, kako varnostna skupnost opredeljuje, uporablja in nadzoruje vidike tehnologij umetne inteligence. Namen pregleda je zagotoviti transparentnost in odgovornost pri uvajanju naprednih algoritmov v obveščevalne procese. Kanadske varnostne agencije so v zadnjem obdobju začele vključevati orodja umetne inteligence za analizo podatkov, kar sproža vprašanja o zasebnosti državljanov in etičnih standardih. NSIRA bo v okviru preiskave preučila obstoječe protokole vodenja in ugotavljala, ali so trenutni mehanizmi nadzora zadostni za preprečevanje morebitnih zlorab ali neupravičenih posegov v človekove pravice.

Teheranska policija je sporočila, da so njeni pripadniki v središču iranske prestolnice aretirali moškega, ki ga obtožujejo sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Po navedbah uradnih virov naj bi bil osumljenec prijet sredi množice protestnikov, kjer naj bi izvajal dejavnosti v interesu tuje obveščevalne službe. Iranski varnostni organi ob aretaciji niso razkrili identitete osumljenca, so pa objavili videoposnetek njegovega zajetja. Operacija je bila po poročanju lokalnih medijev del širših prizadevanj policije za zatiranje tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Iran redno obtožuje Izrael in njegove obveščevalne organe organizacije sabotaž ter spodbujanja nemirov med civilnim prebivalstvom. Policija trdi, da je aretirani posameznik aktivno deloval znotraj skupin protestnikov, kar naj bi služilo kot dokaz o tuji vpletenosti v protivladne shode.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.

Družina deklice, ki je bila v švedskem Salemu ugrabljena in kasneje umorjena, je na javnost naslovila prošnjo za spoštovanje zasebnosti. V izjavi so izpostavili, naj se po spletu in družbenih omrežjih ne delijo osebni podatki ter fotografije njihove pokojne hčerke, saj to povzroča dodatno bolečino v že tako tragičnih okoliščinah. Policija v povezavi s primerom vodi intenzivno preiskavo, javnost pa je pretresena nad brutalnostjo dogodka. Svojci si prizadevajo zaščititi dostojanstvo žrtve in preprečiti senzacionalistično širjenje gradiva, ki bi lahko škodovalo preiskavi ali dodatno prizadelo bližnje. Poziv prihaja v času, ko se na švedskih spletnih forumih pogosto pojavljajo nepreverjene informacije o žrtvah kaznivih dejanj.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo ptice, ki naj bi jo ubila vetrna turbina, pri čemer je trdil, da gre za ameriškega simbola, beloglavega orla. V svojem zapisu je ostro kritiziral uporabo vetrnih elektrarn in dejal, da te naprave uničujejo nacionalne simbole države. Kmalu po objavi so strokovnjaki in uporabniki družbenih omrežij opozorili, da fotografija, ki jo je uporabil, sploh ne prikazuje orla, temveč sokola. Poleg napačne identifikacije vrste ptice se je izkazalo, da je fotografija stara več let in nima nobene povezave s trenutnim dogajanjem. Trumpove trditve o vetrnih turbinah kot glavnih povzročiteljih pogina ptic so sprožile val posmeha in kritik na spletu, kjer so mu uporabniki očitali nepoznavanje nacionalnega simbola lastne države. Incident ponovno osvetljuje Trumpov kritičen odnos do obnovljivih virov energije, ki jih pogosto označuje za neučinkovite in škodljive za okolje.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je bila nedavna smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), le uprizoritev v okviru tajne operacije. GUR je v javnost posredoval videoposnetek, v katerem vodja službe Kiril Budanov pozdravlja Kapustina ob njegovem "oživetju". Ta poteza sledi uradni objavi enote z dne 27. decembra 2024, ko so trdili, da je bil njihov vodja ubit v ruskem napadu z droni v regiji Zaporožje. Namen te kompleksne operacije je bil po navedbah Kijeva razkritje ruskih varnostnih agentov, ki naj bi načrtovali dejanski atentat na Kapustina. Ruski prostovoljni korpus je paramilitarna skupina ruskih državljanov, ki se na strani Ukrajine bori proti silam Kremlja in je v preteklosti že izvajala vdore na rusko ozemlje. Ukrajinske službe so podobno taktiko zavajanja uporabile že leta 2018 v primeru novinarja Arkadija Babčenka, katerega domnevni umor je bil prav tako uprizorjen za preprečitev atentata. Dogodek se odvija v času intenzivnih spopadov na fronti, kjer ruske sile stopnjujejo pritisk v Donecku, medtem ko Kijev z uporabo hibridnih metod poskuša destabilizirati nasprotnikove obveščevalne mreže.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem zadnjem javnem nagovoru ostro zavrnil trditve Washingtona o domnevnih napadih in nezakonitih dejavnostih v njegovi državi, pri čemer je ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa obtožil širjenja lažnih novic. Maduro je poudaril, da so poročila o napadih na velike objekte in vpletenosti države v trgovino z mamili zgolj propagandno orodje, namenjeno destabilizaciji regije in opravičevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji vojaških incidentov, vključno z ameriškim napadom na kopensko infrastrukturo decembra lani. Medtem ko Washington trdi, da so operacije usmerjene proti narkokartelom, Maduro vztraja, da gre za neposredno agresijo na suverenost Venezuele. Kljub prisotnosti ameriških vojaških sil v bližini venezuelskih obal in stopnjevanju diplomatskega pritiska, Maduro ostaja na oblasti in je nedavno nastopil svoj tretji šestletni mandat, ki ga opozicija in del mednarodne skupnosti sicer označujeta za nelegitimnega.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.