Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Družbena omrežja so po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, ki so jo v bliskoviti operaciji v Caracasu izvedle ameriške sile, preplavili globoki ponaredki in reciklirani vizualni posnetki. Zavajajoče vsebine, ki vključujejo tako s pomočjo umetne inteligence ustvarjene slike kot tudi stare posnetke preteklih dogodkov, so zbrale več milijonov ogledov. Strokovnjaki opozarjajo, da ta pojav poudarja novo digitalno realnost, v kateri hiperrealistične dezinformacije tekmujejo z avtentičnimi poročili s terena in jih pogosto celo zasenčijo. Manipulirane objave so se začele širiti neposredno po tem, ko je v javnost prišla novica o ameriškem vdoru v Madurovo rezidenco. Namen teh objav je predvsem ustvarjanje zmede in manipulacija javnega mnenja v času visoke politične negotovosti. Čeprav so številni uporabniki opozarjali na nedoslednosti v posnetkih, se dezinformacije zaradi algoritmičnega deljenja širijo hitreje kot uradna demantija ali preverjena dejstva. Dogodek predstavlja velik izziv za tehnološka podjetja in uredništva novic, ki si prizadevajo omejiti širjenje lažnih novic v realnem času. Situacija v Venezueli po aretaciji ostaja napeta, informacijski kaos pa dodatno otežuje razumevanje dejanskega stanja v državi in odziva tamkajšnjih varnostnih sil. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najobsežnejših primerov uporabe umetne inteligence za širjenje dezinformacij ob večjem mednarodnem incidentu.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Finska je kot odgovor na naraščajočo grožnjo dezinformacij in lažnih novic uvedla programe medijske pismenosti že za otroke v predšolskem obdobju. Strategija, ki se izvaja v Helsinkih in po celotni državi, vključuje otroke od tretjega leta starosti dalje, s čimer želijo oblasti zgraditi dolgoročno odpornost družbe proti manipulacijam v digitalnem okolju. Izobraževalni sistem se osredotoča na kritično presojo informacij, prepoznavanje prirejenih fotografij in razumevanje delovanja algoritmov na družbenih omrežjih. Finski model velja za enega najuspešnejših v Evropi, saj država redno zaseda prvo mesto na lestvici medijske pismenosti med evropskimi narodi. Program ni omejen le na tehnološke vidike, temveč spodbuja kritično razmišljanje skozi igro in prilagojene vsebine, kar otrokom pomaga razlikovati med dejstvi in fikcijo že v zgodnjem otroštvu. S tem korakom Finska krepi svojo demokratično ureditev in zmanjšuje vpliv tujih dezinformacijskih kampanj, ki bi lahko destabilizirale družbeno kohezijo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social delil videoposnetek, ki guvernerja Minnesote Tima Walza neutemeljeno povezuje z umorom nekdanje predsednice predstavniškega doma Minnesote Melisse Hortman. Hortmanova je bila lani poleti skupaj z možem in njunim psom žrtev atentata, ki ga je po ugotovitvah preiskovalcev izvedel Vance Boelter, sicer domnevni podpornik Trumpa. Videoposnetek, ki ga je delil Trump, namiguje na vpletenost Walza v umor, kar so politični voditelji in analitiki označili za nevarno dezinformacijo in poskus destabilizacije političnega prostora. Odzivi na Trumpovo objavo so bili ostri in enotni v obsodbi. Guverner Tim Walz je vedenje označil za depravirano in nevarno, medtem ko so drugi politični predstavniki poudarili, da takšne obtožbe neposredno spodkopavajo ugotovitve pravosodnega ministrstva in krepijo ekstremistična čustva. Kritiki so opozorili, da Trump s spodbujanjem tovrstnih teorij zarote ogroža varnost javnih uslužbencev in spodbuja politično nasilje, medtem ko sam hkrati poziva k strogim kaznim za druge zločine, kar kaže na uporabo dvojnih meril v njegovi retoriki.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura kot zapornika. Na sliki je Maduro upodobljen v sivi trenirki, z vklenjenimi rokami in temnimi očali, ki mu prekrivajo oči, v roki pa drži plastenko vode. Trump je ob sliki zapisal, da se Maduro nahaja na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Objava je sprožila številne odzive, saj gre za manipulacijo vizualne vsebine v okviru stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav fotografija deluje realistično, gre za digitalno spremenjeno podobo, namenjeno politični propagandi in pritisku na venezuelski režim. Trumpova administracija je že v njegovem prvem mandatu izvajala politiko maksimalnega pritiska na Madura, s tovrstnimi objavami pa Trump nakazuje nadaljevanje ostre retorike do venezuelskih oblasti. Incident poudarja uporabo družbenih omrežij za širjenje nepreverjenih ali umetno ustvarjenih vsebin s strani najvišjih političnih predstavnikov, kar vpliva na diplomatske odnose v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

V svetovnih družbenih omrežjih in nekaterih tujih medijih se je v soboto, 4. januarja 2025, razširila fotografija, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura med pridržanjem s strani ameriških posebnih enot. Posnetek prikazuje moškega, ki je vizualno podoben Maduru, v spremstvu oboroženih vojakov, vendar uradni viri verodostojnosti gradiva do zdaj niso potrdili. Poročila o fotografiji so se pojavila v času zaostrenih razmer med Caracasom in Washingtonom. Čeprav so nekateri kanali na platformah X in Telegram objavo delili kot dokaz o ameriškem posredovanju, številni strokovnjaki in uporabniki opozarjajo na možnost manipulacije s sliko ali uporabo umetne inteligence. Do tega trenutka nobena uradna institucija v Venezueli ali Združenih državah Amerike ni izdala potrdila o aretaciji ali vojaški operaciji s takšnim izidom.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Južnokorejsko sodišče je izdalo nalog za prijetje 60-letnega moškega, ki je v preteklih mesecih na spletu objavil približno 700 zavajajočih videoposnetkov in prispevkov o tragediji v Itaewonu. Osumljenec je v svojih objavah trdil, da je bil dogodek zrežiran, da je šlo za mamilarski terorizem in da so bila trupla žrtev v resnici lutke. To je prvi primer odvzema prostosti, odkar je bila lani julija na ukaz predsednika države Lee Jae-myunga ustanovljena posebna enota za preiskovanje kaznivih dejanj zoper žrtve nesreč in njihove svojce. Policija je preiskavo sprožila septembra lani po prejemu kazenske ovadbe s strani družin žrtev, ki so poročale o sistematičnem nadlegovanju in širjenju teorij zarote. Osumljenec naj bi z objavami na tujih platformah in domačih forumih prek donacij pridobival tudi finančno korist. Predsednik Lee Jae-myung je ob novici o pridržanju poudaril, da bo država ohranila ničelno toleranco do razširjanja lažnih informacij, ki neposredno kršijo človekovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti preživelih. Sočasno s to preiskavo so policisti v mestu Chungju pridržali tri državljane Tajske, ki so v Južni Koreji bivali nezakonito. Osumljeni so izdelave in posesti improviziranega strelnega orožja, ki so ga po lastnih navedbah nameravali uporabiti za lov na ptice. Policija je ob aretaciji zasegla pet kosov orožja in kovinske krogle, primer pa obravnavajo kot resno kršitev zakonodaje o nadzoru nad orožjem in eksplozivi.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Turški predsedniški center za boj proti dezinformacijam (DMM) je uradno zavrnil navedbe, da so bila stanovanja v provinci Hatay, zgrajena po uničujočem potresu, dodeljena več upravičencem hkrati. Po navedbah centra so trditve o domnevnih nepravilnostih in povzročanju škode državljanom neresnične ter predstavljajo namerno dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju zaupanja v državne institucije. Center je pojasnil, da so postopki žrebanja in dodeljevanja nepremičnin potekali v strogem skladu z veljavno zakonodajo in vsemi predpisanimi protokoli. Poudarili so, da sistem ne omogoča podvajanja lastništva nad isto enoto, saj so vsi podatki digitalno vodeni in preverjeni. Odziv institucije sledi širjenju kritik na družbenih omrežjih, kjer so se pojavili očitki o kaosu pri razdeljevanju stanovanj tistim, ki so v naravni nesreči izgubili svoje domove.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu in ruandski predsednik Paul Kagame sta se v nedeljo sestala na zasebnem kosilu v Parizu, kjer sta razpravljala o aktualnih svetovnih vprašanjih in možnostih za napredek afriške celine. Srečanje v eni izmed pariških restavracij je bilo namenjeno predvsem usklajevanju stališč glede promocije afriških interesov v mednarodnem prostoru. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti tudi zato, ker je bil to prvi javni nastop predsednika Tinubuja po njegovem odhodu iz Nigerije konec lanskega decembra. Voditelja sta se osredotočila na vprašanja, ki neposredno vplivajo na stabilnost in razvoj Afrike. Čeprav so podrobnosti pogovorov ostale zaprte za javnost, so iz nigerijskega predsedstva sporočili, da je šlo za konstruktiven dialog med voditeljema dveh ključnih afriških gospodarstev. Srečanje v francoski prestolnici potrjuje prizadevanja obeh držav za krepitev diplomatskih vezi in skupno nastopanje na svetovnem prizorišču, kar je ključnega pomena za uveljavljanje interesov držav v razvoju.

Grška pevka Tania Breazou se je odzvala na številne govorice in uradno zanikala trditve, da se je prijavila na nacionalni izbor za Pesem Evrovizije 2026. V izjavi za javnost je poudarila, da gre za lažne novice, ki so bile ustvarjene izključno za namene večjega števila ogledov in klikov na spletnih portalih. Breazoujeva je pojasnila, da nikoli ni poslala nobene skladbe za prihajajoči izbor, s čimer je končala ugibanja, ki so se v javnosti pojavila po predstavitvi seznama 28 kandidatov za grški nacionalni izbor, ki je potekal v nedeljo, 4. januarja. Pevka je izrazila nezadovoljstvo nad širjenjem nepreverjenih informacij v medijih, ki so namigovali celo na to, da njena domnevna skladba ni prestala izbornega sita. Po njenih besedah so se tovrstne dezinformacije razširile hitro, vendar so popolnoma brez realne osnove. Breazoujeva ostaja osredotočena na svoje trenutne projekte, medtem ko grška javnost in oboževalci Evrovizije zdaj nestrpno pričakujejo uradne nastope potrjenih kandidatov, med katerimi pa priljubljene pevke ne bo.