Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so stopnjevale vojaško prisotnost in dejavnosti v regiji z izvedbo prvega neposrednega napada na kopenski cilj v Venezueli. Osrednja obveščevalna služba (CIA) je s pomočjo brezpilotnega letalnika napadla objekte v pristaniškem območju, ki naj bi bili povezani z dejavnostmi trgovine z drogami. Ta operacija označuje pomemben premik v strategiji Washingtona do vlade v Caracasu, saj so ameriške sile pred tem ciljale predvsem na plovila na odprtem morju. Poleg zračnega napada na pristaniško infrastrukturo so ameriške enote v Tihem oceanu izsledile in potopile še eno sumljivo plovilo, namenjeno transportu prepovedanih substanc. Washington trdi, da so ti ukrepi nujni za zajezitev dotoka drog v ZDA, medtem ko napad na venezuelsko ozemlje sproža nova vprašanja o prihodnjih diplomatskih in vojaških odnosih med državama. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost države pod vodstvom Nicolása Madura.

ZDA so prvič izvedle napad na venezuelskem ozemlju, in sicer z dronom na domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle tajni napad na objekt za trgovino z drogami, vendar naj bi napadeni čolni prevažali tovor, ki ni bil v skladu s trditvami Bele hiše. Ostanki uničenih plovil so naplavljeni na kolumbijski obali. ZDA so uvedle sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim tankerjem.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Letalske povezave med Španijo in Venezuelo bodo ostale omejene vsaj do sredine januarja. Prva prekinitev letov je sledila priporočilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Španske agencije za varnost v letalstvu (AESA). Iberia, Air Europa in Plus Ultra so prekinile lete med Madridom in Caracasom do 31. decembra po priporočilu ameriških oblasti in kasnejših opozorilih AESA.

Trumpova administracija je odredila ameriški vojski, da uvede dvomesečno "karanteno" za venezuelsko nafto, kar signalizira zaostritev diplomatskega pritiska z namenom destabilizacije režima v Caracasu. Rusija in Kitajska sta na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirali ZDA zaradi "kavbojskega obnašanja" in kampanje ustrahovanja proti Venezueli, ki naj bi bila v nasprotju z načeli ZN.

Bela hiša je vojski Združenih držav Amerike ukazala, naj se v prihodnjih dveh mesecih osredotoči na izvajanje "karantene" nad venezuelsko nafto. Ta poteza kaže, da Washington trenutno bolj želi uporabiti gospodarska sredstva za pritisk na Caracas kot pa vojaška.

Po poročanju Reutersa je Bela hiša ukazala ameriški vojski, da se osredotoči na izvajanje blokade venezuelske nafte vsaj naslednja dva meseca.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Venezuelski parlament je sprejel zakon, ki kriminalizira dejavnosti, ki ovirajo navigacijo in trgovino, vključno z zasegi naftnih tankerjev. Rusija je zaradi naraščajočih napetosti in potencialnega ameriškega vojaškega posredovanja začela umikati družine diplomatskega osebja iz Venezuele.

Gradbeno podjetje iranske revolucionarne garde (IRGC) je sporočilo, da se je umaknilo iz obsežnega projekta podzemne železnice v Venezueli. IRGC se je prvotno dogovoril za izgradnjo linije podzemne železnice v Caracasu, vendar se je od takrat umaknil iz projekta.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

V ponedeljek zjutraj je v četrti Los Mangos v župniji La Vega v Caracasu v Venezueli prišlo do eksplozije plinske jeklenke. Eksplozija je povzročila popoln zrušitev dvonadstropne hiše in ranila pet ljudi. Siniestro se je zgodil okoli 6:47 zjutraj.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo Združene države zaradi prestrezanja tankerja, ki je bil namenjen Kitajski ob obali Venezuele, in dejanje označilo za resno kršitev. Ameriške sile so začele zasledovati še en tanker v Karibskem morju, kar povečuje pritisk na Venezuelo. Maduro je opozoril, da bo blokada naftnih tankerjev prizadela svetovno gospodarstvo in povečala nestabilnost na trgu.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

Donald Trump ni izključil možnosti vojne proti Venezueli in imenoval novega poveljnika v regiji. ZDA nadaljujejo z zaostrovanjem pritiska na Caracas, medtem ko se napetosti med državama povečujejo. Ameriška vojska ohranja prisotnost v bližini Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo in iz nje. Ta poteza je sprožila ogorčenje v Caracasu, ki jo je označil za 'hujskaške grožnje'. Napoved zaostruje že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, medtem ko ameriška administracija poskuša venezuelski režim povezati s tihotapljenjem drog.

Rusija je Združene države pozvala, naj se v zaostrenih odnosih z Venezuelo izognejo »usodni napaki«. Moskva je pozvala k zadržanosti in izrazila podporo oblasti v Caracasu, s katerimi je v stalnem stiku.

Predsednik Maduro je odgovoril na grožnje Trumpa, češ da želi Washington namestiti marionetno vlado za plenjenje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli pritožbo Venezuele pri ZN proti Trumpovim ukrepom.

Copa Airlines je napovedala, da bo s 20. decembrom ponovno vzpostavila dnevne lete med Panamo in Maracaibom v Venezueli. Odločitev je bila sprejeta po oceni operativnih pogojev na mednarodnem letališču La Chinita. Leti v Caracas ostajajo prekinjeni vsaj do 15. januarja zaradi operativnih tveganj. Nova dnevna frekvenca naj bi povečala možnosti povezljivosti med Panamo in Venezuelo.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil kraje ameriških sredstev, nafte in zemlje. Opozoril je tudi, da bo uvedena popolna in obsežna blokada vseh naftnih tankerjev pod sankcijami, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, ter označil venezuelsko vlado za teroristično organizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil "popolno in celovito" blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. Ta poteza zaostruje pritisk na režim Nicolása Madura, ki ga ZDA obtožujejo financiranja terorizma in trgovine z drogami. Venezuela je blokado označila za "groteskno grožnjo" in kršitev mednarodnega prava.

Vlada Venezuele je Združene narode pozvala, naj obsodijo zaseg naftnega tankerja Skipper s strani Združenih držav Amerike blizu venezuelskih voda. Tanker je bil zasežen v skupni operaciji ameriškega obrambnega ministrstva in obalne straže. Venezuela je ZDA obtožila piratstva in kršitve mednarodnega prava.

Panamska letalska družba Copa Airlines je sporočila, da podaljšuje začasno prekinitev letov v Caracas in iz njega do 15. januarja, dokler glavna vzletno-pristajalna steza na mednarodnem letališču Maiquetía ne bo ponovno operativna. To je že tretja podaljšanje prekinitve letov, ki jo je napovedala Copa Airlines.

V Venezueli so agenti Bolivarianske nacionalne obveščevalne službe (SEBIN) aretirali Melquíadesa Pulida García, koordinatorja za javno upravo stranke Vente Venezuela. Aretacija je bila izvedena v Caracasu, pri čemer je Vente Venezuela aretacijo potrdila in jo obsodila. Poleg Pulida je bil aretiran še en starejši član stranke s Parkinsonovo boleznijo.

Kljub naraščajoči politični napetosti v Venezueli so obiskovalci na dirkališču v Caracasu uživali v nedeljskih dirkah konj, ki so privabile džokeje iz Združenih držav in drugih držav. Kljub dolgotrajni krizi so se prebivalci navadili na nepredvidljivost, dirke pa so jim ponudile trenutek sprostitve.

Venezuela je obsodila zaseg venezuelskega tankerja "The Skipper" s strani ameriških sil kot nezakonito krajo nacionalnih virov. Po njihovem mnenju je to del agende Washingtona za ropanje venezuelskih naftnih rezerv. Administracija Trumpa je operacijo branila z besedami, da je bila usmerjena v nezakonite naftne mreže, povezane s terorističnimi organizacijami.

Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je ugotovil, da je ključno slediti denarju. Če je ameriška vojaška prisotnost na Karibih oblika "diplomatske sile", usmerjene v spremembo režima v venezuelskem Caracasu proti avtokratskemu voditelju Nicolasu Maduru, potem je eden od načinov za pospešitev nestabilnosti režima materialno oslabiti Kubo. V prvem mandatu predsednika Trumpa se je zdelo, da je Madurov režim blizu strmoglavljenja, vendar ga je podprla Kuba.

Papež Leon XIV. je zelo pozoren na napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter je o tem odkrito spregovoril. Vatikan naj bi bil v tesnem stiku z apostolskim nuncijem v Caracasu, nadškofom Albertom. Papež se že leta ukvarja z venezuelskim eksodusom iz Chiclaye.

Združene države Amerike so zaostrile sankcije proti Venezueli, usmerjene proti članom družine predsednika Nicolása Madura in venezuelskemu naftnemu sektorju. Ukrepi vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved poslovanja z osebami, ki so povezane z Madurom. Caracas opozarja na naraščajoče grožnje regionalni stabilnosti, medtem ko ZDA povečujejo ekonomski in politični pritisk na venezuelsko vlado.

Trumpova administracija je okrepila pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura z zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob obali Venezuele. Maduro je zaseg označil za piratstvo in poročal o prisilnem izginotju posadke. ZDA so uvedle nove sankcije proti venezuelski naftni industriji.

ZDA so napovedale nadaljnje zasege naftnih tankerjev blizu Venezuele, kar naj bi bila nova faza pritiska Trumpove administracije. Ruski predsednik Vladimir Putin je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru ponudil podporo, potem ko so ZDA zasegle naftni tanker. Maduro je ZDA obtožil kraje venezuelske nafte. ZDA so prav tako uvedle sankcije proti nečakom venezuelskega voditelja.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, se je po enem letu pojavila v Oslu. Iz Osla je zagotovila, da bo storila vse, da se vrne v Venezuelo in nadaljuje boj za konec tiranije. Medtem so ameriška bojna letala preletela zaliv Venezuele, kar kaže na stopnjevanje agresivnosti ZDA v regiji.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je pozval kmete in ribiče v državi, naj bodo pripravljeni "zlomiti zobe" ZDA, če bo to potrebno. Med pohodom v Caracasu, posvečenem 166. obletnici bitke pri Santa Inés, je Maduro izjavil, da morajo biti pripravljeni braniti državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA zasegle tanker z nafto ob obali Venezuele. Trump je poudaril, da je bil to 'zelo velik' tanker in 'največji doslej zaseženi'. Objavljen je bil tudi posnetek ameriškega vdora na tanker.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.