Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Ameriški FBI je na Novi Zelandiji odprl stalno pisarno, da bi izboljšal sodelovanje med ZDA in Novo Zelandijo pri naslavljanju naraščajoče prisotnosti Kitajske v pacifiški regiji. Direktor FBI, Kash Patel, je ob odprtju poudaril potrebo po skupnem delovanju zaradi kitajske grožnje.

Kitajska je aktivno posredovala pri umirjanju napetosti med Tajsko in Kambodžo po nedavnih smrtonosnih spopadih na meji. Kitajska je v sredo opravila pogovore s predstavniki obeh držav, kar je potrdil tudi tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun, ki je dejal, da si Kitajska kot prijateljska soseda prizadeva za deeskalacijo konflikta.

Dvaindvajset arabskih in muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Jordanijo in Turčijo, je prvič obsodilo napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Skupaj so pozvale Hamas, naj izpusti vse talce, se razoroži in se umakne z oblasti v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi Evropska unija in 17 drugih držav, ki so del Arabske lige.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Pred Wadephulovo potjo v Izrael je Simitje Möller (SPD) pozvala k "resničnemu pritisku" na Izrael, da bi zagotovili več pomoči Gazi, in poudarila potrebo po prekinitvi ognja. Kritike na račun nemške vlade se stopnjujejo, saj menijo, da zgolj opozorila in zračni prevozi pomoči ne zadoščajo, potrebne so sankcije in zanesljive kopenske poti za dostavo pomoči. Politiko Netanjahuja so označili za neuspešno.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Rusija je aktivirala novo nuklearno podmornico, ki naj bi bila nevidna in sposobna zaobiti vse obrambe. Medtem so ukrajinske sile izvedle več napadov z brezpilotnimi letali na železniške cilje v Rostovski oblasti v Rusiji, kar je povzročilo rdeči alarm v Moskvi. Poleg tega so mehiški in kolumbijski karteli izkoriščali vojno v Ukrajini za tihotapljenje drog in pridobivanje znanja o upravljanju FPV dronov.

Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

Rusko zunanje ministrstvo je objavilo seznam zahodnih politikov, ki jih obtožuje 'rusofobije' in 'sovražnega govora' do Rusije. Na seznamu so se znašli nemški kancler Friedrich Merz, predsednik unijne diplomacije, poljski predsednik Andrzej Duda, premier Donald Tusk in zunanji minister Radosław Sikorski.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

Belgija je Izraelu zagrozila s sankcijami, če se humanitarna pomoč Gazi ne deblokira, in je ponovno začela pošiljati pomoč preko Jordanije. Medtem so ministri in poslanci izraelske desničarske koalicije zahtevali dovoljenje za obisk severnega območja Gaze, da bi raziskali možnosti kolonizacije.

Združeno kraljestvo je zavrnilo kritike, da bi priznanje palestinske države nagradilo skupino Hamas. Judovske skupnosti v Združenem kraljestvu so izrazile zaskrbljenost, da bi takšna poteza predstavljala nagrado za terorizem, diplomatsko prisilo in destabilizacijski signal, vendar je britanska vlada to obtožbo zavrnila in poudarila, da priznanje ni namenjeno nagrajevanju Hamasa.

Dmitrij Medvedjev je odgovoril na Trumpovo opozorilo, rekoč, da ima Rusija v vsem prav in bo sledila svoji poti. Donald Trump pa je napovedal uvedbo 25-odstotne carine za Indijo zaradi nepoštene ekonomske politike New Delhija.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Smrt mladega diplomata indonezijskega zunanjega ministrstva Are Daruja Pangayunana sproža številna vprašanja, saj njegov telefon Samsung S22 Ultra še vedno pogrešajo. Pred njegovo smrtjo je Daru pomotoma poslal sporočilo svoji ženi. Policija se o povezavi med Darujem in Varo ni izrekla.