Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Teslina dobava v četrtem četrtletju 2025 je padla za 16 %, kar je manj od pričakovanj Wall Streeta. Kljub temu se investitorji osredotočajo na robotaksije in Optimus. BYD pa je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil in s tem prehitel Teslo, pričakuje se, da bo vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026.

Kitajska vlada je s 1. januarjem odpravila dolgoletno davčno oprostitev za kontracepcijska sredstva in naprave ter uvedla 13-odstotni davek na dodano vrednost za kondome in kontracepcijske tablete. S tem ukrepom si Peking prizadeva spodbuditi rast rodnosti v državi, ki se sooča z resnimi demografskimi pritiski in upadanjem števila prebivalstva. Odločitev prihaja desetletje po koncu stroge politike enega otroka, saj prejšnji ukrepi za spodbujanje rodnosti niso prinesli želenih rezultatov. Uvedba standardne stopnje davka na dodano vrednost za izdelke, ki so bili prej neobdavčeni, odraža vse večji obup kitajskih oblasti pri reševanju demografske krize v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za poskus posrednega vplivanja na družinsko načrtovanje s povečanjem stroškov za preprečevanje nosečnosti, čeprav ostaja vprašljivo, ali bodo takšni finančni ukrepi dejansko vplivali na odločitve državljanov o povečanju družin.

ZDA so uvedle nove sankcije proti podjetjem in tankerjem zaradi podpore venezuelski naftni industriji. Kitajski tankerji so kljub blokadi nadaljevali pot proti Venezueli. Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo z zasledovanjem tankerja, ki pluje proti Venezueli.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo v Pekingu gostil južnokorejskega predsednika Leeja Jae Myunga na štiridnevnem državniškem obisku, ki se bo začel v nedeljo. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019 in obenem prvo srečanje na državni ravni v letu 2026 za obe državi. Voditelja se bosta v ponedeljek na drugem srečanju v zadnjih dveh mesecih posvetila predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja in varnostnim razmeram na Korejskem polotoku. Obisk odraža prizadevanja Pekinga za krepitev vezi s Seulom v obdobju zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi vprašanja Tajvana. Na dnevnem redu pogovorov bodo ključne teme, kot so naložbe v oskrbovalne verige, digitalno gospodarstvo, podnebne spremembe in boj proti mednarodnemu kriminalu. Južna Koreja si prizadeva, da bi Kitajska prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju preboja v odnosih s Severno Korejo in pri ponovnem zagonu dialoga o denuklearizaciji. Kljub prizadevanjem za otoplitev odnosov pa med državama ostajajo odprta vprašanja, vključno s kitajskimi enostranskimi posegi v Zahodnem morju in dolgotrajno kitajsko prepovedjo uvoza določenih kulturnih vsebin iz Južne Koreje. Predsednik Lee bo obisk sklenil v Šanghaju, kjer bo obiskal zgodovinsko lokacijo začasne južnokorejske vlade iz časa japonske kolonialne vladavine.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Po tem, ko je bila Guan Biling, predsednica Sveta za morske zadeve, kritizirana zaradi večerje s častniki obalne straže med kitajsko vojaško operacijo 'Pravična misija-2025', se je opravičila in prevzela odgovornost. Opozicijska stranka Kuomintang (KMT) je zahtevala, da prevzame politično odgovornost. Medtem ko jo je zeleni tabor branil, je poslanec Zhong Jia-bin dejal, da je to dejanje kognitivnega vojskovanja.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Državni zbor je sprejel dve resoluciji, ki ju je predlagala stranka TPP. Ena obsoja premierja Džuo Rongtaija zaradi kršenja ustavnih načel in neurejene vladavine, druga pa poziva generalnega sekretarja Sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja k odstopu zaradi afere vohunjenja in domnevnega izogibanja parlamentarnemu nadzoru. Vlada je izrazila obžalovanje zaradi obsodbe premierja in opozorila, da opozicija ni obsodila kitajskih vojaških vaj in blokira nabavo orožja.

Tajvanski izseljenci in diplomati so 1. januarja 2026 v več svetovnih prestolnicah obeležili vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave. V Belgiji je predstavnik Shieh Jhy-wey poudaril ključno vlogo diaspore pri zagotavljanju mednarodne podpore Tajvanu, zlasti ob naraščajočih grožnjah s strani Kitajske. Poudaril je, da so izseljenci pomemben steber obrambe države, saj v mednarodnem prostoru neumorno širijo glas o Tajvanu. Podobni dogodki so potekali tudi na Nizozemskem, kjer se je kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam zbralo več kot sto ljudi, ter v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Tam se je slovesnosti udeležilo več kot 600 ljudi, ki so se zaradi dežja preselili v notranje prostore. Vodja tamkajšnjega predstavništva Wu Chih-chung je pozval k enotnosti naroda ne glede na politično ozadje posameznikov, saj je to po njegovih besedah edini način za krepitev moči Tajvana v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Mehika je uradno uveljavila nove carine na uvoz izdelkov iz držav, s katerimi nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov, kar najbolj neposredno vpliva na trgovino s Kitajsko. Ukrep, ki vključuje tarife v višini do 50 odstotkov na več kot 1400 različnih izdelkov, je del širše gospodarske strategije nove mehiške vlade. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno uskladitev s trgovinsko politiko Združenih držav Amerike, ki so največja trgovinska partnerica Mehike. Odločitev mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je tesno povezana s prihajajočim ponovnim pregledom trgovinskega sporazuma T-MEC, ki vključuje Mehiko, Združene države Amerike in Kanado. Z omejevanjem kitajskega uvoza Mehika krepi svoj pogajalski položaj in poskuša preprečiti, da bi kitajska podjetja mehiško ozemlje uporabljala kot vstopno točko za ameriški trg brez ustreznih dajatev. Ukrep bo neposredno vplival na številne industrijske sektorje, vključno z jeklarstvom, tekstilno industrijo in elektroniko.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Kitajske meteorološke službe so sporočile, da je bilo leto 2025 najtoplejše leto od začetka celovitih meritev leta 1961. Povprečna temperatura v državi je znašala 11 stopinj Celzija, kar je za 1,1 stopinje več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 9,9 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2024, ko je povprečna temperatura znašala 10,9 stopinje Celzija. Podatki kažejo na stopnjevanje vpliva podnebnih sprememb na kitajskem ozemlju, saj je rekordne povprečne temperature zabeležilo kar 16 od 31 upravnih regij na ravni provinc. Meteorologi opozarjajo, da gre za trend vztrajnega naraščanja temperatur, ki se odraža v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih. Uradni podatki potrjujejo, da se segrevanje ozračja v regiji ne ustavlja, kar prinaša nove izzive za kmetijstvo, upravljanje z vodnimi viri in energetsko stabilnost države.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 presegel Teslo in postal vodilni na področju električnih vozil. Podjetje je objavilo, da je prodalo 2,26 milijona enot, s čimer je postavilo nov svetovni rekord.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.

Predsednik Donald Trump je na silvestrovo podpisal proglas, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo. Kot razlog je navedel tekoče trgovinske pogovore. Wall Street Journal je kritiziral Trumpovo odločitev.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv. Xi je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine ter poudaril, da nobena sila ne more preprečiti ponovne združitve otoka z matično celino. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, potem ko je kitajska vojska v regiji izvedla obsežne vojaške vaje, ki so služile kot jasen signal Tajpeju in njegovim zaveznikom. Poleg geopolitičnih vprašanj se je kitajski voditelj osredotočil tudi na gospodarske dosežke države. Xi je Kitajsko opisal kot eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, ki močno napreduje na področju inovacijskih zmogljivosti. Po njegovih besedah se država kljub svetovnim izzivom uspešno preobraža v tehnološko velesilo, kar naj bi utrdilo položaj Ljudske republike Kitajske v mednarodni skupnosti ob praznovanju njene 76. obletnice ustanovitve. Nagovor je bil usmerjen v krepitev nacionalne enotnosti in potrditev kitajske strateške poti v prihodnjem letu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ob praznovanju novega leta 2026 pozvala k preseganju političnih razlik in razrešitvi ustavnega zastoja v državi. V svojem nagovoru na slovesnem dvigu zastave je izpostavila nujnost sprave med oblastjo in opozicijo, kar bi omogočilo normalno delovanje parlamenta in sprejetje ključnih politik v korist državljanov. Njen poziv prihaja v času, ko se Tajvan spopada z notranjimi razmoli in zunanjimi pritiski, saj je kitajski predsednik Ši Džinping v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je združitev s Tajvanom zgodovinska nujnost. Dogodki ob začetku leta so bili zaznamovani tudi z ideološkimi trenji, ko so predstavniki KMT kritizirali poslance vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) zaradi domnevnega nespoštovanja državnih simbolov. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom in ohranitev statusa quo, vladajoča DPP opozarja na nevarnost kitajskih teženj po modelu "ena država, dva sistema". Politična napetost se odraža tudi v parlamentu, kjer opozicija še naprej ovira ključne vladne predloge, vključno z obrambnim proračunom, kar povečuje politično negotovost na otoku.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila natančne zneske pomoči iz 12 milijard dolarjev vrednega paketa, namenjenega ameriškim kmetom, ki so jih prizadele trgovinske napetosti s Kitajsko. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v sredo razkrilo, da bodo pridelovalci soje prejeli 30,88 dolarja na akre, medtem ko bodo pridelovalci koruze prejeli 44,36 dolarja. Najvišje pomoči bodo deležni pridelovalci sirka, in sicer 48,11 dolarja na akre. Podrobnosti so bile objavljene v času, ko so kmetje že uredili financiranje za prihodnjo sezono, vendar uradniki zagotavljajo, da bodo plačila izvedena do konca februarja. Ukrep je neposreden odziv na kitajsko prekinitev uvoza ameriških pridelkov, ki je sledila spomladanski uvedbi carin s strani ZDA. Kitajska velja za največjo svetovno uvoznico soje, zato so bili ti pridelovalci še posebej izpostavljeni. Pomoč je namenjena premoščanju obdobja do ponovne vzpostavitve trgovanja po oktobrskem dogovoru in do uveljavitve določil novega proračunskega zakona. Finančna sredstva naj bi kmetom omogočila stabilnost kljub nestanovitnim razmeram na svetovnih trgih, ki so posledica zaostrene trgovinske politike med Washingtonom in Pekingom.

Japonski senator kitajskega rodu Ši Hei, član stranke Japonsko združenje za obnovo (Nippon Ishin no Kai), je prek družbenega omrežja X napovedal svoj nameravani obisk Tajvana. Ši Hei, ki mu je Kitajska prepovedala vstop v državo, je v svoji izjavi poudaril, da možnost njegovega nemotenega vstopa na Tajvan služi kot neposreden dokaz, da je otok neodvisna država, ki ni podrejena Pekingu. Po njegovih besedah dejstvo, da kitajske prepovedi ne veljajo na tajvanskem ozemlju, jasno kaže na ločenost obeh entitet. Napovedani obisk prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti v regiji in bi lahko dodatno zaostril odnose med Japonsko in Kitajsko. Ši Hei, ki je znan po svojem kritičnem odnosu do kitajske vlade, s svojo potezo neposredno izziva načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking. Njegove izjave, o katerih so poročali tudi mednarodni mediji, kot je Radio France Internationale (RFI), krepijo diplomatski pomen Tajvana kot avtonomne politične entitete v vzhodni Aziji.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v tradicionalnem novoletnem nagovoru, ki so ga v sredo zvečer predvajali državni mediji, pohvalil dosežke države na področju visoke tehnologije. Posebej je izpostavil napredek pri razvoju umetne inteligence, polprevodnikov in vojaške tehnologije. Ši je poudaril, da so te inovacije ključne za prihodnjo moč in neodvisnost države v spreminjajočem se globalnem okolju. Poleg gospodarskih in tehnoloških vprašanj je kitajski voditelj ponovil odločno stališče glede Tajvana. Ponovno je napovedal priključitev tega samovladnega otoka kitajski celini, kar Peking označuje kot neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede potrjujejo kontinuiteto kitajske zunanje politike in vztrajanje pri ozemeljski celovitosti, kar kljub pozivom k mirnemu reševanju sporov ohranja napetosti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Japonska vlada je v prizadevanjih za odvračanje naraščajočih groženj s strani Kitajske močno pospešila program vojaške krepitve, ki predvideva podvojitev letne porabe za oboroževanje. Država, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja zavezana izključno samoobrambi, se pod vodstvom novega konservativnega vodstva preobraža v močnejšo regionalno vojaško silo. Japonski uradniki poudarjajo, da je takšna sprememba nujna za zagotavljanje večje samozadostnosti in varnosti v luči spremenjenih geostrateških razmer v Aziji. Na odločitev Tokia so močno vplivali tudi pritiski Združenih držav Amerike, ki kot ključna japonska zaveznica spodbujajo večjo vojaško prisotnost svojih partnerjev v regiji. Nova politika predstavlja pomemben mejnik v japonski povojni zgodovini, saj država v svoji obrambni strategiji vse bolj poudarja zmogljivosti za odvračanje napadov. Poteza je sprožila številne razprave o prihodnosti pacifistične ureditve države, vendar vlada vztraja pri potrebi po modernizaciji in povečanju proračunskih sredstev za vojsko.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.