Kitajski predsednik Ši Džinping v novoletni poslanici ponovil stališče o neizogibni združitvi s Tajvanom

Tajvanski izvršni svet je potrdil predlog sprememb zakona o odnosih s celinsko Kitajsko, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji poslancev in lokalnih uradnikov v Ljudsko republiko Kitajsko. Ukrep, ki vključuje obvezno poročanje o potovanjih za poslance ter župane, ki so s funkcije odstopili pred manj kot tremi leti, je sprožil ostre odzive v Pekingu. Kitajski urad za zadeve Tajvana je potezo označil za oviro pri čezmorski izmenjavi, medtem ko je tajvanski Svet za celinske zadeve (MAC) pojasnil, da so omejitve nujne za preprečevanje infiltracije in kitajskega vplivanja na demokratične procese otoka. Premier Cho Jung-tai je ob tem izpostavil pomen krepitve nacionalne obrambe in pozval zakonodajno telo k čimprejšnjemu sprejetju uredbe o obrambni odpornosti. Njegov poziv prihaja v času, ko opozicijski stranki Kuomintang in ljudska stranka v parlamentu že petič blokirata obrambni proračun v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev. Cho je opozoril, da so nedavne kitajske vojaške vaje provokativne in da mora Tajvan nujno vlagati v lastno vojaško tehnologijo ter industrijo za zagotavljanje suverenosti.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Kitajske oblasti so napovedale obsežen naložbeni načrt za leto 2026, s katerim želijo spodbuditi upočasnjeno gospodarsko rast. Nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) je razkrila, da bo za ključne infrastrukturne projekte in v okviru osrednjega proračuna namenila približno 2950 milijard juanov (okoli 380 milijard evrov). S temi sredstvi namerava država okrepiti domače investicije in zagotoviti stabilnost v obdobju gospodarskih pritiskov. Kitajski predsednik Xi Jinping je na novoletnem sprejemu v Pekingu poudaril, da je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 pokazalo odpornost in vitalnost kljub zunanjim pritiskom. Po njegovih besedah bo gospodarska rast v iztekajočem se letu dosegla približno pet odstotkov, s čimer Kitajska ostaja med najhitreje rastočimi velikimi gospodarstvi na svetu. Skupni obseg bruto domačega proizvoda naj bi tako narasel na 140 bilijonov juanov, k čemur so pomembno prispevali tehnološki preboji in posodobitev industrijskih sistemov.