Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zajet v obsežni vojaški operaciji ameriških sil v Caracasu, nato pa pod strogim nadzorom FBI in DEA prepeljan v New York. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, je vključevala zračne napade in desante na ključne lokacije v prestolnici, pri čemer je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v večernih urah pristala na letališču Stewart, od koder sta bila s helikopterjem prepeljana v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Ob prihodu v pripor, kjer so ga posnele številne kamere, je Maduro zbranim ironično zaželel srečno novo leto. Medtem ko so ZDA napovedale, da bodo začasno prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Na mednarodnem prizorišču je Kitajska že zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in obsodila dejanje kot kršitev mednarodnega prava, medtem ko so odzivi na Zahodnem Balkanu mešani.

Ameriške vojaške sile so v obsežni in bliskoviti operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno« in primerljivo s televizijskim šovom, se je začela v soboto zgodaj zjutraj z letalskimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske objekte v Venezueli. Po besedah Trumpa so ameriški specialci vdrli v hišo, ki je bila utrjena kot trdnjava, ter Madura s helikopterjem prepeljali na ameriško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga kasneje s letalom prepeljali v New York. Zvezno tožilstvo v New Yorku je proti Maduru že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonite posesti težkega orožja. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da bosta obtoženca podvržena »polni teži ameriškega pravosodja«. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potezo razumeli kot odločen signal diktatorjem, so se v mednarodni skupnosti pojavili ostri odzivi. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, v Združenem kraljestvu pa so se pojavili pritiski na vlado Keira Starmerja, naj obsodi to, kar kritiki imenujejo »gangsterska politika«. Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti, ob tem pa je odkrito izrazil zanimanje za venezuelska naftna nahajališča. Varnostni svet Združenih narodov se bo na izredni seji sestal v ponedeljek, saj narašča zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije in morebitnih novih vojaških posegov v Latinski Ameriki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je 4. januarja izjavil, da so se Združene države Amerike pripravljene povezati s sedanjim venezuelskim vodstvom, v kolikor bodo tamkajšnji uradniki sprejeli »pravilne odločitve«. Izjava prihaja neposredno po drzni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rubio je ob tem poudaril, da prihodnji odnosi zahtevajo korenite spremembe, zlasti pri preprečevanju delovanja kitajskih obveščevalnih služb na venezuelskem ozemlju. Po njegovih besedah Venezuela ne sme več služiti kot oporišče za tuje akterje, ki ogrožajo varnost regije. Medtem ko so Rusija, Kitajska in druge države ostro obsodile ameriško posredovanje kot kršitev venezuelske suverenosti, del venezuelske diaspore operacijo podpira. Venezuelci, ki živijo v tujini, denimo na Tajskem, so izpostavili, da suverenost države že leta spodkopavajo prikriti vplivi tujih sil, ki podpirajo Madurov režim, ne pa dejanja Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja pri strategiji večstranskega pritiska, s katero želi stabilizirati razmere v državi in ustaviti mednarodno trgovino z drogami, v katero naj bi bil vpleten vrh venezuelske oblasti.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v sobotni vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju tujih medijev so akcijo spremljali letalski napadi, zajeti voditelj pa je bil kasneje prepeljan v pripor v New York. Vrhovni poveljnik venezuelskih oboroženih sil in obrambni minister Vladimir Padrino López je dejal, da je Maduro ustavni voditelj države, ter zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali potek operacije in hkrati opozorili na nezakonitost ameriškega vdora v suvereno državo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Severna Koreja je dejanje obsodila kot resen poseg v suverenost in primer ameriškega prizadevanja za hegemonijo. Do operacije je prišlo po večmesečnem stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih na infrastrukturo v Venezueli, ki jih je odredil predsednik Donald Trump. Trenutne razmere v Caracasu so negotove, medtem ko vojska vztraja pri zvestobi Maduru.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in ostro obsodbo zaradi nedavnih ameriških vojaških napadov na Venezuelo, ki so vključevali uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajski uradni govornik je dejanja Združenih držav Amerike označil za očitno kršitev mednarodnega prava in grob poseg v venezuelsko nacionalno suverenost. Po navedbah Pekinga gre za dejanja hegemonije, ki neposredno spodkopavajo stabilnost v regiji. Odziv Kitajske sledi obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Delta Force v Caracasu prijele Nicolása Madura. Kitajska diplomacija poudarja, da takšni enostranski vojaški ukrepi niso sprejemljivi in da bi morala mednarodna skupnost spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov. Napadi so sprožili val kritik tudi v drugih državah, medtem ko ZDA operacijo opravičujejo kot nujno misijo za prijetje obtoženih ubežnikov.

Latinskoameriške države in Španija so skupno obsodile ameriške napade v Venezueli, medtem ko začasna vlada podpira Madura. Po ugrabitvi ni prišlo do večjih mobilizacij v Venezueli, bodisi proti imperialističnemu napadu bodisi v podporo. Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, je ena izmed treh kandidatov za naslednika Nicolása Madura.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji v Venezueli prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v pripor v New Yorku. Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo do vzpostavitve prehodne oblasti. Ameriška generalna tožilka Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s pravičnostjo na ameriških tleh, kar je neposredna posledica dolgotrajnih obtožb o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in polarizacijo v svetovni diplomaciji. Kitajsko zunanje ministrstvo je dejanje obsodilo kot kršitev mednarodnega prava in zahtevalo takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja. Podobno kritičen je bil srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je ocenil, da mednarodni pravni red in ustanovna listina Združenih narodov po tem posegu očitno ne delujeta več. Medtem so države Zahodnega Balkana podale mešane odzive, kar odraža globoke geopolitične delitve glede vprašanja ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki.

Strokovnjaki za spletno varnost so izdali resno opozorilo glede kitajskega družbenega omrežja TikTok, ki po njihovih ocenah predstavlja enega največjih izzivov za varnost otrok na spletu. Glavni očitki so usmerjeni v neučinkovit starševski nadzor in agresivne algoritme, ki neposredno vplivajo na čustvovanje in duševno zdravje najmlajših uporabnikov. Posebej zaskrbljujoč je podatek o množični uporabi aplikacije med otroki, mlajšimi od 13 let, ki so uradno pod starostno mejo za uporabo platforme. Analiza kaže, da algoritmi delujejo zunaj nadzora odraslih in aktivno modelirajo čustvene odzive mladoletnikov. Strokovnjaki poudarjajo, da sedanje metode zaščite niso zadostne za nevtralizacijo tveganj, ki jih prinaša nenehna izpostavljenost prilagojenim vsebinam. Pozivi k strožji regulaciji in boljšemu tehničnemu nadzoru so postali glasnejši zaradi ugotovljenih negativnih posledic na psihološki razvoj otrok, ki se s temi digitalnimi izzivi spopadajo brez ustrezne podpore.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 predstavilo novo tehnično dokumentacijo, ki uvaja metodo Manifold-Constrained Hyper-Connections (mHC). Ta arhitekturni premik je zasnovan za povečanje stroškovne učinkovitosti pri urjenju velikih modelov umetne inteligence, s čimer želi podjetje ostati konkurenčno ameriškim tekmecem, ki imajo dostop do večjih računskih zmogljivosti. Metoda mHC predstavlja poskus optimizacije procesov, ki bi omogočili razvoj zmogljivejših sistemov z manj finančnimi sredstvi. Istočasno je podjetje Notion AI razkrilo uspeh svoje tretje generacije programske opreme, ki temelji na poenostavitvi umetne inteligence. Namesto kompleksnih kodnih shem in obsežnega programiranja so se usmerili k preprostim pozivom in uporabniku prijaznim formatom, kar je privedlo do znatnega izboljšanja zmogljivosti njihovih prilagodljivih AI agentov. Ta pristop dokazuje, da lahko zmanjšanje abstrakcije v programskem inženiringu vodi do hitrejšega sprejetja tehnologije med končnimi uporabniki. Na področju obrambe pa so letalske sile Združenih držav Amerike objavile nove načrte za razvoj sodelovalnih bojnih letal (CCA). Generalmajor Joseph Kunkel je pojasnil, da bodo te platforme delovale kot večnamenski sistemi, sposobni izvajati različne misije za ohranjanje zračne premoči. Namesto ozko specializiranih naprav se vojska usmerja k fleksibilnim in prilagodljivim rešitvam, ki bodo odgovarjale na razvijajoče se grožnje v prihodnjih spopadih.

Tajvanske organizacije gluhih so izrazile oster protest proti opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Tajvanski ljudski stranki (TPP), ki sta v parlamentu blokirali osrednji državni proračun. Zaradi zamrznitve sredstev v višini 50 milijonov tajvanskih dolarjev, namenjenih Uradu za komuniciranje z javnostjo pri vladi, so se prekinile storitve tolmačenja v znakovni jezik na uradnih vladnih tiskovnih konferencah. To je neposredno omejilo dostop gluhih oseb do ključnih informacij o novih politikah in varnostnih opozorilih, kar predstavlja kršitev njihove pravice do enakopravne obveščenosti. Medtem ko se politični boj v parlamentu stopnjuje, tehnološki sektor poskuša zapolniti vrzeli z inovacijami. Univerza za znanost in tehnologijo v Taipeiju je razvila virtualnega ambasadorja za znakovni jezik, imenovanega 'Xiao Lu', ki uporablja umetno inteligenco za komunikacijo na javnih mestih, kot so postaje podzemne železnice in športni stadioni. Kljub tehnološkemu napredku pa predstavniki invalidskih organizacij poudarjajo, da digitalni pripomočki ne morejo v celoti nadomestiti profesionalnih tolmačev v živo, zlasti pri kompleksnih političnih vprašanjih. Pozivajo k takojšnjemu sprejetju proračuna, ki bi zagotovil stabilno financiranje strokovnega tolmačenja.

Predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval Chen Chien-jena za 13. predsednika Academia Sinica. Chen se po koncu politične kariere vrača k raziskovalnemu delu. Poslanka Kuomintanga Wan Mei-ling je pozvala Chena, naj se izogne politiki in se osredotoči na akademsko strokovnost. Raziskovalci Academia Sinica so izrazili upanje, da bo Chen ohranil ravnovesje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami ter spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Kitajske meteorološke službe so sporočile, da je bilo leto 2025 najtoplejše leto od začetka celovitih meritev leta 1961. Povprečna temperatura v državi je znašala 11 stopinj Celzija, kar je za 1,1 stopinje več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 9,9 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2024, ko je povprečna temperatura znašala 10,9 stopinje Celzija. Podatki kažejo na stopnjevanje vpliva podnebnih sprememb na kitajskem ozemlju, saj je rekordne povprečne temperature zabeležilo kar 16 od 31 upravnih regij na ravni provinc. Meteorologi opozarjajo, da gre za trend vztrajnega naraščanja temperatur, ki se odraža v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih. Uradni podatki potrjujejo, da se segrevanje ozračja v regiji ne ustavlja, kar prinaša nove izzive za kmetijstvo, upravljanje z vodnimi viri in energetsko stabilnost države.

Po analizah londonskega inštituta Royal United Services Institute, Rusija prodaja vojaško opremo in tehnologijo Kitajski, kar bi lahko Pekingu pomagalo pri pripravi zračnega napada na Tajvan. Rusija naj bi kitajskim zračnim enotam nudila usposabljanje in tehnično znanje za izvedbo hitrih operacij, pri čemer naj bi izkoristila svoje bojne izkušnje.

Kitajska je slovesno predstavila svojo tretjo letalonosilko v pristanišču v provinci Hainan. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v modernizaciji kitajske vojske pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

V prvih sedmih mesecih leta 2025 je kibernetska kriminaliteta v Hongkongu povzročila za 3,6 milijarde hongkonških dolarjev finančne izgube, kar je skoraj petino več kot leto prej. Kljub rahlemu padcu števila tehnoloških kaznivih dejanj policija opozarja na povečanje digitalnih sledi, ki ljudi naredijo ranljivejše. V ZDA pa so hekerji prebili obrambo zveznih požarnih zidov z ogrožanjem naprav Cisco Adaptive Security Appliance 5500-X Series, ki ščitijo korporativna omrežja. Ameriška agencija CISA je izdala opozorilo o napadih na te naprave.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Japonsko obrambno ministrstvo si prizadeva okrepiti svoj arzenal dronov in je zahtevalo rekordno povečanje proračuna za naslednje fiskalno leto, s čimer želi odgovoriti na zaostrovanje varnostnih razmer.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Kitajski avtomobilski koncern BYD je v letu 2025 prvič v zgodovini postal svetovni vodja v prodaji električnih vozil, s čimer je z vrha izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih, ki jih povzemajo svetovni mediji, je Tesla v tem obdobju zabeležila opazen upad proizvodnje in dobave. Ameriško podjetje je proizvedlo približno 1,655 milijona vozil, kar predstavlja 6,7-odstotni padec glede na preteklo leto, medtem ko so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na 1,636 milijona enot. Premoč kitajskega tekmeca je posledica strateškega povečevanja zmogljivosti in močnega povpraševanja na azijskem trgu, medtem ko se je Tesla spopadala z zmanjšanjem povpraševanja na domačem trgu v Združenih državah Amerike in ukinitvijo nekaterih subvencij. Ta premik v avtomobilski industriji potrjuje vzpon kitajskih proizvajalcev, ki vse bolj prevladujejo v segmentu e-mobilnosti, medtem ko Elon Musk svoje vire vse bolj usmerja v razvoj umetne inteligence.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil primat na svetovnem trgu, saj ga je po številu dobavljenih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležila 418.227 dobav, kar je pomenilo 15,6-odstoten upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupno je podjetje pod vodstvom Elona Muska v celotnem letu prodalo približno 1,64 milijona vozil, kar predstavlja že drugo zaporedno leto upadanja prodaje. Nasprotno je kitajski BYD v letu 2025 dosegel izjemen uspeh in s 28-odstotno rasti prodaje v primerjavi s predhodnim letom uradno zasedel vrh svetovne lestvice. Glavni razlogi za Teslin upad so po mnenju strokovnjakov ukinitev ameriških subvencij za električna vozila in vse večja konkurenca s Kitajske. Delnice Tesle so se po objavi poročila odzvale s padcem, medtem ko BYD s svojo agresivno širitvijo in raznoliko ponudbo modelov utrjuje svojo prevlado na globalnem trgu. Ta zamenjava na vrhu pomeni pomemben mejnik v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci vse hitreje prehitevajo zahodne tekmece.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Tesla je izgubila naziv najuspešnejšega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Med razlogi za to naj bi bil revolt potrošnikov zaradi desničarske politike lastnika Ilona Muska.

Strokovnjaki za spletno varnost so izdali resno opozorilo glede kitajskega družbenega omrežja TikTok, ki po njihovih ocenah predstavlja enega največjih izzivov za varnost otrok na spletu. Glavni očitki so usmerjeni v neučinkovit starševski nadzor in agresivne algoritme, ki neposredno vplivajo na čustvovanje in duševno zdravje najmlajših uporabnikov. Posebej zaskrbljujoč je podatek o množični uporabi aplikacije med otroki, mlajšimi od 13 let, ki so uradno pod starostno mejo za uporabo platforme. Analiza kaže, da algoritmi delujejo zunaj nadzora odraslih in aktivno modelirajo čustvene odzive mladoletnikov. Strokovnjaki poudarjajo, da sedanje metode zaščite niso zadostne za nevtralizacijo tveganj, ki jih prinaša nenehna izpostavljenost prilagojenim vsebinam. Pozivi k strožji regulaciji in boljšemu tehničnemu nadzoru so postali glasnejši zaradi ugotovljenih negativnih posledic na psihološki razvoj otrok, ki se s temi digitalnimi izzivi spopadajo brez ustrezne podpore.

V Hongkongu in Združenih državah Amerike so v prvih minutah leta 2026 pozdravili prve novorojenčke. V Hongkongu se je natanko ob polnoči v medicinskem centru kitajske univerze rodil deček, ki tehta 3,2 kilograma in je prvi otrok svojih staršev. V prvi uri novega leta je v tamkajšnjih javnih in zasebnih bolnišnicah skupno na svet prijokalo šest dojenčkov, tri deklice in trije dečki. Med zgodnejšimi porodi sta bila še deklica, rojena dve minuti čez polnoč v bolnišnici United Christian, in deček, ki se je štiri minute pozneje rodil v bolnišnici Kwong Wah. Istočasno so o prvih porodih poročali tudi iz ameriškega Ohia, kjer so v Cincinnatiju prvo rojstvo zabeležili le minuto po polnoči. Deček z imenom Balance se je rodil v zdravstveni mreži The Christ Hospital. Starši v Hongkongu, med njimi gospa Wu, ki je rodila svojega tretjega otroka, so izrazili neizmerno srečo po zahtevnih nosečnostih in novorojenčkom zaželeli predvsem zdravja ter družinske povezanosti v prihajajočem letu.

Kljub podvojitvi cen za nenujne primere na urgentnih oddelkih javnih bolnišnic v Hongkongu, je prvi dan po uvedbi reforme potekal gladko. Nekateri pacienti iz manjšinskih skupin so izrazili pomisleke, vendar se množični naval pacientov pred polnočjo, da bi se izognili novim stroškom, ni zgodil. Manjše število pacientov je izkoristilo prehodne ureditve.

Mesta po svetu so vstopila v leto 2026 s spektakularnimi ognjemeti in kulturnimi tradicijami. V Sydneyju so poleg ognjemetov namenili trenutek tišine judovski skupnosti. V New Yorku se je na Times Square zbralo približno milijon ljudi, da bi spremljali spuščanje znamenite krogle.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

Mladi v Kitajski, ki se soočajo z gospodarskimi negotovostmi, najdejo čustveno podporo v plišastih igračah Dželiket. Stela Huang je prvo igračo Dželiket kupila leta 2021, ko je zaradi covida izgubila službo.

Na Kitajskem so v številnih mestih nepričakovano odpovedali novoletne prireditve za leto 2026, kar je razočaralo številne prebivalce. Oblasti so uvedle omejitve v nekaterih območjih in pozvale ljudi, naj se ne zbirajo. V Hongkongu je bil odpovedan ognjemet ob novem letu v pristanišču Victoria zaradi požara v stanovanjskem kompleksu Hong Fu Court.

V Kitajski se pojavljajo obtožbe, da je mogoče nagrade na državnih in pokrajinskih univerzitetnih tekmovanjih kupiti. Plačilo naj bi zagotovilo prejem nagrade. Pred tem so se pojavile obtožbe o plagiatorstvu pri pokrajinskih nagradah za kaligrafijo, kar kaže na širše težave z integriteto v kitajski kulturi in izobraževanju.

Prvi dan leta 2026 so po svetu zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki so vključevale arktični mraz, obilno deževje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi dežja, ki ob stiku s tlemi zmrzuje, kar je povzročilo nevarno poledenitev cest in mostov. Razmere so se zaostrile že v zgodnjih jutranjih urah, ko je regijo zajela fronta z vlago, kar je neposredno vplivalo na prometno varnost ob novoletnih praznovanjih. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so temperature v urbanih središčih padle na 12 stopinj Celzija zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja province Guangdong. Francija se medtem spopada z enim najhladnejših obdobij med božičem in novim letom v tem tisočletju. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in led, kar povzroča dodatne težave v oskrbi in prometu.

Začetek leta 2026 so po številnih delih sveta zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki vključujejo arktične temperature, obilno sneženje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem, ki nastane ob stiku dežja z zmrznjenimi tlemi, kar povzroča nevarno poledico na cestah in mostovih. Padavine so se začele že v zgodnjih jutranjih urah prvega dne novega leta, razmere pa se po napovedih strokovnjakov še ne bodo umirile. Podobno hladno vreme vztraja tudi v Evropi, kjer se Francija sooča z enim najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v državi ostajajo pod sezonskim povprečjem, napovedi pa kažejo na nadaljevanje sneženja in poledice še vsaj teden dni. Razmere so se zaostrile tudi v Aziji; v Hongkongu so prvič v sezoni izdali opozorilo zaradi mraza, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja, kar je povzročilo padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni vremenski vzorci kažejo na usklajen vdor polarnega zraka, ki vpliva na promet in varnost prebivalcev na več celinah hkrati.

Prvi dan leta 2026 je na severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju. V Severni Ameriki in nekaterih delih Evrope so meteorologi izdali opozorila pred poledico in zmrzujočim dežjem, ki nastane ob stiku padavin s hladno podlago. Takšne razmere so ustvarile nevarno ledeno glazuro na cestah in mostovih, kar je zahtevalo povečano previdnost vseh udeležencev v prometu. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V severni Indiji so se spopadali z gosto meglo in sneženjem, kar je močno oviralo letalski promet, predvsem v New Delhiju. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom zaradi prodora hladne fronte iz Guangdonga, medtem ko se je Francija znašla sredi enega najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v Franciji bodo po napovedih ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in poledica.

Prvi dan leta 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki vključujejo obilne padavine, močan veter in drastičen padec temperatur. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi zmrzujočega dežja, ki ob stiku s tlemi povzroča nevarno poledico, kar resno ogroža prometno varnost na cestah in mostovih. Podobne razmere z nizkimi temperaturami in snegom so zajele tudi severno Indijo, kjer gosta megla in mraz povzročata zamude v letalskem prometu, zlasti v okolici Delhija. V Evropi se Francija spopada z enim najhladnejših novoletnih obdobij v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer napovedi kažejo na vztrajanje temperatur pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni. Tudi v Aziji so oblasti v Hong Kongu izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja in povzročila padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni val arktičnega zraka je tako povzročil usklajen pritisk na infrastrukturo in energetski sistem v več regijah hkrati.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Številne države na severni polobli so vstop v novo leto 2026 dočakale ob izrazitem poslabšanju vremena, ki ga zaznamujejo nizke temperature, močno sneženje in dež. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z različnimi vremenskimi ekstremi, od arktičnega mraza v osrednjem delu države do nevarnega poledenelega dežja na severozahodu, kjer so oblasti že izdale opozorila pred poledico na cestah. Podobne razmere prevladujejo v severni Indiji, kjer gosta megla in mraz povzročata resne težave v letalskem prometu in zmanjšujejo vidljivost. Evropski jugovzhod prav tako poroča o močni ohladitvi; v Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu, medtem ko se v okolici Aten pripravljajo na snežne padavine. Tudi v Aziji beležijo rekordne vrednosti, saj je observatorij v Hongkongu izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, ker naj bi se temperature v urbanih območjih spustile do 12 stopinj Celzija. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo hladne fronte in nestabilno vreme nadaljevali tudi v prvih dneh januarja, kar bo vplivalo na logistiko in vsakdanje življenje v več svetovnih prestolnicah.

Vstop v leto 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale ekstremne vremenske razmere, ki so povzročile številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. V Združenih državah Amerike so se prebivalci na prvi dan leta spopadali z ledenim dežjem in nevarno poledico, kar je povzročilo izdajo posebnih opozoril za voznike na mostovih in nadvozih. Severno Indijo sta zajela gosta megla in sneženje, kar je močno ohromilo letalski promet, predvsem v prestolnici New Delhi. Podobne razmere so zabeležili tudi v Evropi in Aziji. V Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinje Celzija v Solunu ter snežne padavine v višjih predelih. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong razširila nad obalna območja in povzročila nenaden padec temperatur v urbanih središčih. Arktični zrak, ki je zajel te regije, še naprej povzroča težave pri vsakodnevnih dejavnostih, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo nadaljevanje mrzlega vremena z občasnim sneženjem.

Na kitajskem sejmu animiranih filmov v mestu Suzhou so varnostniki in obiskovalci nasilno odstranili moškega, ki je bil oblečen v lik iz priljubljene japonske serije 'My Hero Academia'. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko, ko kitajske oblasti vse pogosteje svarijo pred vplivom japonske kulture. Moškega so po poročanju očividcev podrli na tla in ga s silo odvedli s prizorišča, kljub temu da je kasneje poskušal situacijo pomiriti z nošenjem kape kitajske Rdeče armade. Istočasno je kitajski državni medij Learning Times objavil prispevek, v katerem opozarja na domnevno infiltracijo japonskega militarizma na področju zabave in športa. V članku so izpostavili znane športnike, med njimi japonskega namiznoteniškega igralca Tomokazuja Harimota, kot primere takšnega vpliva. Dogodek v Suzhouju odraža naraščajoč nacionalizem in ničelno toleranco do določenih elementov japonske pop kulture, ki so v preteklosti na Kitajskem veljali za neproblematične.

Svetovna filmska industrija je začetek leta 2026 zaznamovala z objavo več napovednikov za težko pričakovane neodvisne in studijske projekte. V ospredju je neodvisna grozljivka Obsession režiserja Curryja Barkerja, ki prek motiva mistične vrbe raziskuje meje romantične obsedenosti in srhljivih posledic nepremišljenih želja. Film, ki je že požel kritiško hvalo na festivalskih prizoriščih, se osredotoča na preobrazbo ljubezenskega hrepenenja v uničujočo nočno moro. Posebno pozornost zbuja tudi projekt Iron Lung, ki ga je režiral priljubljeni spletni ustvarjalec Mark Fischbach, znan kot Markiplier. Gre za klavstrofobičen znanstvenofantastični triler, postavljen v postapokaliptično prihodnost, kjer protagonist v podmornici raziskuje ocean krvi na oddaljeni luni. Hkrati kitajski vizionar Bi Gan s filmom Resurrection obljublja tehnično dovršeno kinematografsko izkušnjo, ki vključuje dolge neprekinjene posnetke in nadrealistično pripovedno strukturo. Januar prinaša tudi pester izbor vsebin z LGBTQ+ tematiko, med katerimi izstopata serija The Plague in nove sezone priljubljenih naslovov, kot je Will Trent. Ti projekti potrjujejo trend diverzifikacije filmske ponudbe in vzpona neodvisnih ustvarjalcev, ki svoje občinstvo iščejo tako v kinematografih kot na pretočnih platformah. Raznolikost žanrov, od psiholoških grozljivk do družbeno angažiranih dram, napoveduje dinamično filmsko leto.

Hongkonški pop zvezdnik Leo Ku je na novoletni dan presenetil javnost z novico, da sta se z 57-letno soprogo Lorraine Chan razveselila rojstva drugega sina. Novopečeni oče, ki šteje 53 let, je novico delil preko družbenih omrežij, kjer je objavil fotografijo dojenčkove roke in izrazil globoko hvaležnost za nov družinski naraščaj ob začetku leta 2025. Par, ki ima že prvorojenca po imenu Kuson, je s tem dogodkom znova pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemno visoke starosti matere ob porodu. Lorraine Chan je prvega otroka povila pri 52 letih, v drugo pa je rodila pri 57 letih, kar v medijskem prostoru velja za medicinski fenomen in redek primer v svetu zabavne industrije. Ku je v svojem zapisu poudaril, da sta si s soprogo močno želela, da bi Kuson dobil brata, s katerim bosta v prihodnosti povezana. Novica je v Hongkongu sprožila val čestitk oboževalcev in kolegov iz sveta glasbe, hkrati pa je spodbudila razprave o izzivih in možnostih poznega starševstva v sodobni družbi. Družina je leto 2025 pričakala kot štiričlanska, s čimer sta zakonca izpolnila dolgoletno željo po širitvi družine.

Predsednica kitajske nacionalistične stranke (KMT) Cheng Li-wen se je udeležila slovesnosti ob velikem festivalu skupnega čaščenja prednikov kitajskega naroda v okrožju Taoyuan. V svojem nagovoru je poudarila nujnost skupnega prizadevanja za mir v Tajvanski ožini ter izpostavila, da sta sprava in sodelovanje ključna temelja za prihodnost vseh pripadnikov kitajskega naroda po svetu. Chengova je izrazila hvaležnost prednikom za trud, ki je omogočil demokracijo, svobodo in blaginjo na otokih Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu. Političarka je med obredom, ki je sledil starodavnim običajem, poudarila, da si želi prihodnosti, v kateri se potomci kitajskega naroda ne bi več spopadali med seboj. Njen nastop prihaja v času povečanih napetosti in političnih prerivanj na otoku, kjer se KMT tradicionalno zavzema za dialog s Pekingom, medtem ko se vladajoča stranka sooča s pritiski zaradi vprašanj neodvisnosti in varnosti. Chengova je ob koncu govora izpostavila, da bi morali mir in stabilnost v regiji služiti kot prispevek celotnemu človeštvu.

Ob vstopu v leto 2026 so svetovna mesta, med njimi Sydney, Pariz in New York, priredila bučna praznovanja z ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Ponekod so sprejeli bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, novo leto pa prinaša sveža upanja in nove začetke.

Auckland na Novi Zelandiji je kot prvo večje mesto vstopil v leto 2026 z ognjemetom s stolpa Sky Tower. V Avstraliji so pozivali ljudi k praznovanju kljub poostreni varnosti in spominu na nedavni množični strelski pohod. Sydney je tradicionalno novo leto proslavil z ognjemetom na Harbour Bridge.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega ognjemeta nad pristaniščem Viktorija, s čimer so se mestne oblasti poklonile žrtvam uničujočega požara, ki se je zgodil novembra lani. Namesto spektakularnega praznovanja so se prebivalci in obiskovalci zbrali v tišjem vzdušju, saj je mesto še vedno v procesu žalovanja za najmanj 161 ljudmi, ki so v ognju izgubili življenje. Gre za eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini mesta, ki je korenito spremenila načrtovane novoletne prireditve. Odločitev o odpovedi ognjemeta so oblasti sprejele iz spoštovanja do svojcev preminulih in ranjenih v novembrski katastrofi. Čeprav so novoletna praznovanja v Hongkongu običajno med najbolj razkošnimi na svetu, je tokrat prevladalo sočutje. Praznovanje je potekalo v znamenju spomina na žrtve, pri čemer so bile številne druge javne prireditve prilagojene ali odpovedane, da bi preprečili neprimerno vzdušje ob tragični obletnici.

Vzhodna Azija in Avstralija sta s številnimi praznovanji in kulturnimi prireditvami vstopili v novo leto 2026. V Kitajski so začetek leta, ki ga v kitajskem zodiaku zaznamuje znamenje konja, proslavili z nastopi bobnarjev in digitalno projekcijo konj nad Velikim kitajskim zidom. Praznovanja so odražala mešanico tradicije in sodobne tehnologije, s čimer so države simbolično obeležile nove upe in pričakovanja za prihajajoče obdobje. V Tokiu in drugod po Japonskem so se ljudje zbrali v templjih, kjer so ob polnoči zazvonili zvonovi, mnogi pa so se v skladu s tradicijo povzpeli na gore, da bi pričakali prvi sončni vzhod v novem letu. V Avstraliji, natančneje v Melbournu, so praznovanja spremljali ognjemeti in množična zbiranja na prostem. Kljub različnim geopolitičnim izzivom v regiji so dogodki minili v znamenju optimizma in proslavljanja kulturne dediščine.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Ozak AI ($OZ) se je hitro pojavil kot eden izmed najhitreje rastočih žetonov. Vlagatelji v kriptovalute pristopajo k predprodajam z drugačnim načinom, medtem ko se začenja januar 2026. XRP Ledger pa je zabeležil velik upad transakcij.

Azijski delniški trgi so novo leto začeli z opazno rastjo, pri čemer je prednjačil hongkonški indeks Hang Seng, ki je pridobil dva odstotka vrednosti. Pozitivno vzdušje se je z azijskih trgov preneslo tudi na ameriške terminske pogodbe in cene nafte, ki so se v petek prav tako zvišale. Vlagatelji so leto odprli z optimizmom, kar se je odrazilo v splošnem povečanju vrednosti vrednostnih papirjev na večini regijskih borz. Analitiki pripisujejo začetno rast predvsem pozitivnim pričakovanjem glede gospodarske aktivnosti v letu, ki prihaja. Čeprav so bili nekateri trgi še vedno pod vplivom prazničnega zatišja, je bil obseg trgovanja zadosten za potrditev naraščajočega trenda. Bangkok, Hongkong in drugi finančni centri so poročali o stabilnem povpraševanju po delnicah, kar nakazuje na pripravljenost vlagateljev na prevzemanje tveganj v prvem četrtletju leta.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Kitajski borzni indeks Shanghai Composite je leto 2025 zaključil z rastjo 0,09 % in dosegel 3968,84 točke, kar je skupno 18,41-odstotna rast na letni ravni, kar je najboljši rezultat po letu 2019. Indeks ChiNext je upadel za 1,23 %, vendar je kljub temu zabeležil 49,57-odstotno rast v celotnem letu. Hongkonški indeks Hang Seng je dosegel najboljši letni rezultat v zadnjih osmih letih, saj je zrasel za 5570 točk ali 27,8 %. Indeks Hang Seng biotehnologije je prekinil štiriletni trend padanja in poskočil za 64,5 %. Kitajski juan je zabeležil 4,43-odstotno rast v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je največja letna rast v zadnjih petih letih.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Hongkonški trg vrednostnih papirjev je ob koncu leta zabeležil povečano aktivnost na področju prvih javnih ponudb (IPO) in naložbenih strategij za prihajajoče leto 2026. Kitajsko podjetje za načrtovanje integriranih vezij GigaDevice (兆易創新) je napovedalo vstop na hongkonško borzo s ciljem zbrati do 4,68 milijarde hongkonških dolarjev. Družba načrtuje prodajo 28,9 milijona delnic po ceni med 132 in 162 dolarji, pri čemer bo trgovanje steklo 13. januarja 2026. Ponudbo podpirajo močni institucionalni vlagatelji, vključno s podjetjem Taikang Life. Hkrati se na borzo podaja MiniMax (稀宇科技), eden izmed vodilnih kitajskih akterjev na področju umetne inteligence, ki namerava zbrati 4,19 milijarde hongkonških dolarjev. Kljub povečanim izgubam v prvih treh četrtletjih podjetje uživa podporo tehnoloških gigantov, kot so Alibaba, Tencent in razvijalec videoiger MiHoYo. Za male vlagatelje ostajajo privlačne tudi delnice z visokimi dividendami, predvsem iz bančnega sektorja. Bank of China, ICBC in China Construction Bank ponujajo stabilne donose z nizkimi vstopnimi stroški, kar vlagatelji vidijo kot varno zatočišče v času tržne negotovosti in valutnih nihanj juana.

V prvih sedmih mesecih leta 2025 je kibernetska kriminaliteta v Hongkongu povzročila za 3,6 milijarde hongkonških dolarjev finančne izgube, kar je skoraj petino več kot leto prej. Kljub rahlemu padcu števila tehnoloških kaznivih dejanj policija opozarja na povečanje digitalnih sledi, ki ljudi naredijo ranljivejše. V ZDA pa so hekerji prebili obrambo zveznih požarnih zidov z ogrožanjem naprav Cisco Adaptive Security Appliance 5500-X Series, ki ščitijo korporativna omrežja. Ameriška agencija CISA je izdala opozorilo o napadih na te naprave.

Ameriško finančno ministrstvo je izdalo opozorilo finančnim institucijam v ZDA glede kitajskih mrež pranja denarja, ki naj bi bile povezane z mehiškimi karteli. Odkrili so sumljive transakcije v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev, ki povezujejo mehiške kartele s kompleksnimi finančnimi operacijami na Kitajskem. Te mreže perejo dobiček za kartele in prispevajo k financiranju preprodaje fentanila v ZDA.

Kitajski državni mediji in povezani profili na družbenih omrežjih so objavili satelitske posnetke bivališča in delovnega mesta tajvanskega poslanca vladajoče stranke DPP ter strokovnjaka za informacijsko vojskovanje Shen Pujo-yanga. Tajvansko ministrstvo za digitalni razvoj je nemudoma ukrepalo in od tehnoloških velikanov, kot sta Meta in Google, zahtevalo odstranitev spornih vsebin, ki so vključevale tudi neposredne grožnje. Spletne platforme so se na zahtevo odzvale in sporne objave že umaknile. Incident se je dodatno stopnjeval s krajo identitete, saj je poslanka Wu Szu-yao prejela grozilna sporočila, poslana v imenu Shen Pujo-yanga. Tajvanske oblasti te dogodke označujejo za del širše kampanje čezmejne represije, s katero želi Peking ustrahovati demokratično izvoljene predstavnike otoka. Kljub resnosti situacije pa zakonodajni predlogi za obsodbo tovrstnih kitajskih dejavnosti v tajvanskem parlamentu ostajajo v postopku brez končne potrditve.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Strokovnjaki, ki so protestno odstopili z vodilnega ameriškega javnozdravstvenega organa, so opozorili na naraščajočo politizacijo organizacije. ZDA so prekinile izdajanje vizumov za obiskovalce s palestinskimi potnimi listi. Objavljen je bil tudi članek, ki kritizira progresivne osebnosti.

British Columbia Lottery Corp. (BCLC) se je pritožila na zvezno sodišče, ker meni, da jo je Finančni center za transakcije in poročila Kanade (FINTRAC) neupravičeno kaznoval z več kot milijon dolarjev zaradi kršitev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. BCLC trdi, da so bili 'presenečeni' nad preiskavo in kaznijo.

Objavljeni so bili prvi posnetki Nicolása Madura v priporu v New Yorku. Na kratkem videu, ki ga je objavila Bela hiša, je viden Maduro, kako ga agenti DEA spremljajo po hodniku, za katerega se domneva, da je sedež DEA v New Yorku. Madura, starega 63 let, bodo sodili v New Yorku.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajelo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih urah novega leta začela povzročati težave na cestah in mostovih. Padavine, ki ob stiku s tlemi zmrznejo, so ustvarile nevarno poledico, kar je ohromilo dele države že v zgodnjih jutranjih urah. Tudi v Aziji so zabeležili drastičen padec temperatur; v Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz smeri Guangdonga premaknila nad obalna območja. Temperature v urbanih središčih so se spustile do 12 stopinj Celzija. V Evropi, predvsem v Franciji, poročajo o enem najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in poledica, kar povečuje tveganje za nesreče in energetske izzive.

Kitajske meteorološke službe so sporočile, da je bilo leto 2025 najtoplejše leto od začetka celovitih meritev leta 1961. Povprečna temperatura v državi je znašala 11 stopinj Celzija, kar je za 1,1 stopinje več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 9,9 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2024, ko je povprečna temperatura znašala 10,9 stopinje Celzija. Podatki kažejo na stopnjevanje vpliva podnebnih sprememb na kitajskem ozemlju, saj je rekordne povprečne temperature zabeležilo kar 16 od 31 upravnih regij na ravni provinc. Meteorologi opozarjajo, da gre za trend vztrajnega naraščanja temperatur, ki se odraža v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih. Uradni podatki potrjujejo, da se segrevanje ozračja v regiji ne ustavlja, kar prinaša nove izzive za kmetijstvo, upravljanje z vodnimi viri in energetsko stabilnost države.

Kitajski proizvajalci električnih avtobusov so hitro okrepili svojo prisotnost na trgu Jugovzhodne Azije, kjer vlade pospešeno izvajajo strategije razogljičenja javnega prevoza. Po poročanju medija Nikkei Asia kitajska podjetja iščejo nove priložnosti na tujih trgih zaradi upočasnitve domačega gospodarstva. V Džakarti je ta premik že opazen, saj je glavni mestni operater Transjakarta leta 2022 začel uvajati vozila podjetja BYD. Trenutno flota vključuje 420 električnih avtobusov proizvajalcev BYD, Skywell in Zhongtong, kar predstavlja skoraj deset odstotkov celotnega voznega parka. Načrti indonezijske prestolnice so ambiciozni, saj nameravajo do leta 2030 popolnoma elektrificirati svojo floto, ki šteje 10.000 avtobusov. Izkušnje voznika Muhammada Iqbala potrjujejo tehnološki napredek, saj so kitajski avtobusi pred desetletjem veljali za nezanesljive in nagnjene k okvaram, zaradi česar so se operaterji raje odločali za japonske in evropske znamke. Danes so novi električni modeli precej udobnejši za vožnjo in logistično učinkovitejši, saj ne zahtevajo dolgotrajnega čakanja na bencinskih črpalkah. Kitajska podjetja, kot sta Yutong in King Long, sedaj prevladujejo na svetovnem izvoznem trgu. Podatki za prvo polovico leta 2025 kažejo, da je Kitajska po vsem svetu izvozila približno 9.000 električnih avtobusov, s čimer utrjuje svojo prevladujočo vlogo v svetovnem zelenem prehodu.

Kitajski izvoz električnih vozil je novembra dosegel skoraj 200.000 enot, kar je 87-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Podatke je objavila Generalna uprava carin Kitajske.

Ruska agencija za kakovost Roskačestvo je v avtomobilskih gumah več kitajskih proizvajalcev odkrila nevarno povečanje vsebnosti rakotvornih snovi, znanih kot 'vodiki območja zaliva' (HBay). Medtem ko so ruske znamke ustrezale normi 0,25 %, je bila v kitajskih izdelkih ta vrednost presežena za 3,2–7,7-krat. Vse testirane ruske gume so v celoti skladne z zahtevami GOST.

Priljubljenost animiranega filma Zootopia 2 je vplivala na kitajski trg. Lik Garyja, modraste kače, je povzročil izjemno povečanje prodaje te strupene kače na spletu, kar vzbuja zaskrbljenost glede varnosti.

Na Kitajskem paviljonu 30. konference pogodbenic (COP30) v mestu Belém v Braziliji je bil predstavljen večjezični video »Ultravisoka napetost: Povezovanje bolj zelenega sveta«. Video prikazuje prednosti kitajske tehnologije prenosa električne energije z ultravisoko napetostjo (UHV).

Kitajska ima več kot polovico vseh vetrnih turbin na morju po vsem svetu. Satelitski posnetki razkrivajo izjemno hitro rast kitajskih zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije na morju.