Kibernetska kriminaliteta v Hongkongu povzročila za 3,6 milijarde HK$ izgube, hekerji v ZDA vdrli v zvezne požarne zidove
Objavljeno: 26. 9. 2025 13:05
V prvih sedmih mesecih leta 2025 je kibernetska kriminaliteta v Hongkongu povzročila za 3,6 milijarde hongkonških dolarjev finančne izgube, kar je skoraj petino več kot leto prej. Kljub rahlemu padcu števila tehnoloških kaznivih dejanj policija opozarja na povečanje digitalnih sledi, ki ljudi naredijo ranljivejše. V ZDA pa so hekerji prebili obrambo zveznih požarnih zidov z ogrožanjem naprav Cisco Adaptive Security Appliance 5500-X Series, ki ščitijo korporativna omrežja. Ameriška agencija CISA je izdala opozorilo o napadih na te naprave.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kibernetska kriminaliteta in varnostni vdori so relevantni tudi za Slovenijo, saj so podjetja in posamezniki izpostavljeni podobnim grožnjam. Dogodki v tujini lahko služijo kot opozorilo in spodbuda za izboljšanje varnostnih praks.
Ameriško podjetje za kibernetsko varnost F5 je razkrilo, da so ga v začetku avgusta napadli hekerji, povezani z državo, in ukradli neobjavljene ranljivosti BIG-IP ter izvorno kodo. Napadalci so pridobili tudi omejeno količino konfiguracijskih podatkov strank. Podjetje F5 je izpostavilo, da so napadalci zelo sofisticirani. Ukradene ranljivosti BIG-IP so pogosto tarča napadalcev, kar povečuje strah pred zlorabo.
Združeno kraljestvo je predstavilo nov zakon o kibernetski varnosti in odpornosti, namenjen krepitvi zaščite bolnišnic, energetskih sistemov, oskrbe z vodo in transportnih omrežij pred kibernetskimi napadi. Zakon posodablja uredbo NIS iz leta 2018 in širi obseg organizacij, ki jih zajema. Cilj je zaščititi ključne javne službe in gospodarstvo pred naraščajočimi kibernetskimi grožnjami, ki letno povzročijo skoraj 15 milijard funtov škode.
Cisco je opozoril uporabnike na aktivno izkoriščanje nepopravljene ranljivosti ničtega dne (zero-day) v napravah Secure Email Gateway (SEG) in Secure Email and Web Manager (SEWM), ki poganjajo programsko opremo AsyncOS. Napadalci, domnevno povezani s Kitajsko, izkoriščajo ranljivost CVE-2025-20393, ki omogoča izvajanje ukazov s korenskimi pravicami in nameščanje zadnjih vrat (backdoor) za ohranjanje nadzora nad okuženimi napravami. Cisco priporoča upoštevanje varnostnih navodil.
Namibija se je v prvi polovici leta 2025 soočila z več kot milijon kibernetskih groženj in podobnim številom ranljivosti sistemov. Minister za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo Emma Theofelus je opozoril na nujnost okrepitve digitalne varnosti države in napovedal nov načrt kibernetske varnosti, ki bo odgovor na porast prevar, goljufij in ranljivosti sistemov.
Pakistan je sprejel Nacionalno politiko za umetno inteligenco za leto 2025, ki naj bi usmerjala razvoj ekosistema umetne inteligence. Medtem pa so raziskovalci odkrili praktične napade na pomočnike, ki jih poganja umetna inteligenca. Vzporedno s tem so kitajski hekerji izvedli obsežne vdore v globalna omrežja, pri čemer so ciljali na podatke, vključno s podatki predsednika Trumpa in podpredsednika Vancea, kar vzbuja zaskrbljenost glede kibernetske varnosti.
V Evropi se pojavljajo nacionalne iniciative na področju digitalne valute, kar ovira enotnost na ravni Evropske unije. Hkrati je Nemčija zavrnila predlog regulacije spletnih klepetalnic, ki bi naj preprečevala spolne zlorabe otrok, zaradi pomislekov glede zasebnosti in cenzure.
Kibernetska kriminaliteta in varnostni vdori so relevantni tudi za Slovenijo, saj so podjetja in posamezniki izpostavljeni podobnim grožnjam. Dogodki v tujini lahko služijo kot opozorilo in spodbuda za izboljšanje varnostnih praks.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.