APDEJT.si

Kitajska je zavrnila obtožbe Velike Britanije o poskusih kitajskega vohunjenja, ki jih je izrekla britanska obveščevalna služba MI5, in jih označila za "izmišljotine" ter "zlonamerne obrekovanja". MI5 je britanske poslance opozorila na "stalno ciljanje na naše demokratične institucije s strani kitajskih akterjev".

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Kitajska je slovesno predstavila svojo tretjo letalonosilko v pristanišču v provinci Hainan. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v modernizaciji kitajske vojske pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo po pogovorih z Japonsko glede komentarjev japonske premierke o "tajvanskem vprašanju". Azijski direktor kitajskega zunanjega ministrstva, Liu JinSong, je pogovore označil za "resne" in izrazil "nezadovoljstvo". Japonski mediji pa opozarjajo na potezo kitajskih uradnikov, ki so med srečanjem imeli roke v žepih, kar naj bi bila diplomatska provokacija.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN o načrtu za Gazo so se pojavila različna mnenja. Prebivalci Gaze so izrazili mešana stališča, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu pozval k izgonu Hamasa iz regije. Palestinska oblast je pozdravila resolucijo, Hamas pa je izrazil opozorila. Poročali so tudi o tem, kako resolucija ZN ustvarja nov tuji 'mandat' nad Palestinci.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

ZDA že leta opozarjajo druge države pred posojili kitajskih državnih bank, ki podpirajo vzpon Kitajske kot velesile. Vendar pa novo poročilo razkriva, da so ZDA same največji prejemnik teh posojil. Kitajski državni posojilodajalci so v zadnjih 25 letih v ameriška podjetja usmerili 200 milijard dolarjev, pri čemer so bila mnoga posojila skrita preko slamnatih podjetij na Kajmanskih otokih, Bermudih in v Delawaru.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.

Filipinske sile so prepeljale hrano, gorivo in novo osebje na teritorialno postojanko na spornih čereh v Južnem kitajskem morju. Med večurno misijo oskrbovanja so kitajske vladne ladje ovirale komunikacije, kar je del varnostne prakse Pekinga na oddaljenem atolu, sta v torek sporočila dva visoka uradnika s Filipinov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Kitajska stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje vpliva ameriškega dolarja, ki je že oslabljen zaradi politike Donalda Trumpa. Cilj je zmanjšati odvisnost od ameriške valute v mednarodni trgovini in financah.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Izvršni direktor podjetja Nvidia, Jensen Huang, je izjavil, da bo Kitajska premagala ZDA v tekmi za prevlado na področju umetne inteligence. Kot ključne dejavnike je navedel nižje stroške energije in manj stroge predpise.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Francoska vlada je pozvala Evropsko komisijo k nujnemu ukrepanju proti kitajskemu spletnemu trgovcu Sheinu. Francija je začasno ustavila delovanje Sheinove spletne platforme zaradi očitkov o prodaji nedovoljenih izdelkov. Evropska komisija je sporočila, da očitke jemljejo resno.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Obisk nemškega zunanjega ministra Johannesa Wadephula na Kitajskem je bil odpovedan konec oktobra. Medtem pa je nemški finančni minister Lars Klingbeil od 17. novembra na Kitajskem, kjer se srečuje z visokimi kitajskimi predstavniki. Klingbeil je med pogovori s kitajsko vlado izrazil zaskrbljenost nemških podjetij glede konkurenčnosti.

Varnostni svet ZN je uradno sprejel mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira ZDA. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržala pa sta se Rusija in Kitajska. Kljub diplomatski zmagi ZDA načrt ne poteka povsem po načrtih.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Španski minister za promet Óscar Puente je napovedal načrt za povečanje hitrosti vlakov na španskih progah za visoke hitrosti na 350 kilometrov na uro. Projekt, imenovan AV350, se bo začel na relaciji Madrid-Barcelona, kjer naj bi čas potovanja skrajšali na manj kot dve uri. Puente je poudaril, da bo Španija poleg Kitajske edina država, ki bo omogočala takšno hitrost.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Na odboru za izobraževanje in kulturo zakonodajnega sveta so člani, kot sta Wu Lihua in Guo Yuqing, izrazili zaskrbljenost, da palača Guogong postaja orodje kitajske propagande. Pozvali so k ustvarjanju lastne zgodovinske perspektive in krepitvi diskurza o suverenosti nad artefakti. Xiao Zonghuang je zagotovil, da so vsi artefakti registrirani kot last Republike Kitajske.

Kitajsko ministrstvo za kulturo in turizem je svojim državljanom odsvetovalo potovanja na Japonsko zaradi varnostnih razlogov. Opozorilo je bilo objavljeno na uradni spletni strani ministrstva.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Kitajska je uvedla nov program K-vizum, s ciljem privabljanja strokovnjakov s področja znanosti in tehnologije. Program je namenjen kvalificiranim posameznikom, kot je indijska strokovnjakinja za IT, Vaishnavi Srinivasagopalan, ki išče delo na Kitajskem.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Rusija se bo odzvala na poskuse ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi pritisnil na njene partnerje. Kitajska ostaja ključni kupec ruske nafte, kar je potrdil tudi obisk ruskega premierja Mihaila Mišustina v Pekingu, kjer se je srečal s predsednikom Xi Jinpingom. Srečanje je potekalo po pogovorih med Xijem in Trumpom v Južni Koreji. Kitajska s tem daje jasno vedeti ZDA, da ne bo opustila dobave energentov iz Rusije, vendar pa lahko trgovinske vojne zahtevajo nove dogovore o pogojih.

Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.

Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.