APDEJT.si

Senator Aleksej Puškov je ostro kritiziral ultimativen ton estonskega zunanjega ministrstva glede "ruske grožnje". Poudaril je, da Kitajska poskus Talina, da bi vplival na Moskvo preko Pekinga, ni vzela resno. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je med obiskom na Kitajskem poskušal prepričati Peking, naj ne zaostruje odnosov s Talinom in naj prilagodi svoje odnose z Moskvo evropski paradigmi, kar je Puškov označil za absurdno.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Rusko zunanje ministrstvo je začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina glede morebitne izvedbe jedrskih poskusov. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je pojasnil, da ministrstvo preučuje smiselnost jedrskih poskusov po Putinovem naročilu na seji Sveta za nacionalno varnost 5. novembra.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Kremelj je sporočil, da Rusija in Kitajska ne izvajata testiranj jedrskega orožja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da ruski predsednik Vladimir Putin ni izdal nobenega ukaza za pripravo na ruske jedrske poskuse, vendar bo Moskva ohranila pariteto, če bo to storila katera koli druga država. Peskov je tudi spomnil, da je Putin večkrat izjavil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov.

Kitajski naftni rafiner Yanchang Petroleum se je v zadnjem razpisu za dobavo surove nafte od decembra do sredine februarja odpovedal nakupu ruske nafte, čeprav je prej redno kupoval surovine iz Rusije. Podobno se je pet velikih indijskih rafinerjev, ki so v letu 2025 predstavljale dve tretjini uvoza ruske nafte, odpovedalo nakupu ruskega goriva z dobavo v decembru. Po poročanju Bloomberga naj bi to kazalo na to, da zahodne sankcije proti ruskim energentom in trgovinski pogovori med Washingtonom in New Delhijem začenjajo bistveno vplivati na dobavo nafte iz Rusije.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Kitajska pospešeno širi svoj tajni kompleks za jedrske poskuse v zahodni puščavi, medtem ko Donald Trump nakazuje, da bi Združene države Amerike lahko po več kot treh desetletjih ponovno začele testirati jedrsko orožje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je zaradi testnih programov drugih držav ukazal obrambnemu ministrstvu, naj začne testirati ameriško jedrsko orožje na enakem temelju. ZDA so jedrske poskuse ustavile leta 1992, redno pa preizkušajo "dostavna vozila", rakete, ki bi lahko prenesle jedrsko orožje do cilja.

Na Japonskem je izbruhnil škandal, potem ko je minister za Okinavo in severna ozemlja, Hitoshi Kikawada, Kurilske otoke označil za tujo ozemlje. Izjava nasprotuje uradnemu stališču Tokia, ki te otoke šteje za 'okupirano ozemlje'. Kikawada se je moral opravičiti, ker je izjavil, da je rt Nosappu, s katerega se vidijo Kurilski otoki, skrajna točka Japonske.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Indija, druga največja kupka ruske nafte, je oktobra za nakup ruske surove nafte porabila kar 2,5 milijarde evrov, tik preden so bile uvedene nove sankcije proti ruskim podjetjem, je sporočil evropski možganski trust. Indijska poraba je bila oktobra enaka septembrski, ko je za nakup ruske nafte porabila 2,5 milijarde evrov. Indija je oktobra ostala druga največja kupka ruskih fosilnih goriv, takoj za Kitajsko, poroča Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA). ZDA so 22. oktobra uvedle sankcije proti Rosneftu in Lukoilu, dvema največjima proizvajalcema nafte v Rusiji.

Podjetje Anthropic je razkrilo, da so kitajski, s strani države sponzorirani hekerji, uporabili njihovo orodje za kodiranje z umetno inteligenco Claude, da bi izvedli obsežen kibernetski napad z minimalnim človeškim posredovanjem. Podjetje je septembra med spremljanjem kibernetskih napadov zaznalo sumljive aktivnosti in odkrilo "zelo prefinjeno vohunsko kampanjo", pri kateri so bili za avtomatizacijo kibernetskih napadov po svetu uporabljeni njihovi instrumenti umetne inteligence.

Direktor FBI Kash Patel je prejšnji teden obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o fentanilu in vprašanjih kazenskega pregona, so za Reuters povedali viri, ki so seznanjeni s potovanjem. Obisk je sledil vrhu med predsednikoma ZDA in Kitajske. Namen obiska je bil iskanje rešitev za preprečevanje tihotapljenja fentanila.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se je s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o svojih načrtih glede jedrskega orožja. Opozoril je na uničujočo moč ameriškega jedrskega arzenala.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izjavil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo postal vazal Kitajske in ne zaveznik Zahoda. Sikorski je to dejal v pogovoru za poljsko televizijo TVP World, kjer je razpravljal o geopolitičnih vidikih vojne v Ukrajini.

Klimatski vrh v Belému ni vzbudil velikih pričakovanj. ZDA so se umaknile iz aktivnega boja proti podnebnim spremembam, Kitajska pa meni, da so njeni veliki izpusti nujni za gospodarsko rast. Razprava se osredotoča na povezavo med blaginjo in varstvom podnebja ter na države, ki uspešno združujejo oboje.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Kitajski predsednik Si Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o zmanjšanju carin in začasni ustavitvi trgovinskih ukrepov za eno leto, kar predstavlja preobrat v trgovinski vojni med državama.

Kitajska je uradno sprejela v uporabo letalonosilko Fujian, prvo kitajsko letalonosilko, opremljeno z elektromagnetno katapulto. S tem je Kitajska postala druga država na svetu, poleg ZDA, ki uporablja to tehnologijo. Strokovnjaki menijo, da bo ta letalonosilka Kitajski pomagala pri širjenju moči izven svojih obal.

ZDA so iz zračne baze Vandenberg v Kaliforniji izstrelile medcelinsko balistično raketo Minuteman III proti Maršalovim otokom. Raketa ni bila oborožena in je preletela približno 6.800 kilometrov. Testiranje, označeno kot GT 254, je namenjeno potrditvi zanesljivosti, operativne pripravljenosti in natančnosti sistema ICBM. Kremelj je sporočil, da so ZDA Rusijo predhodno obvestile o izstrelitvi.

Kitajska je izrazila močno nezadovoljstvo in nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namigovala na morebitno vojaško vpletanje v Tajvansko ožino. Kitajska je Japonski poslala protestno noto zaradi njenih izjav, ki so nakazovale uporabo vojaških plovil in sile v primeru krize na Tajvanu, pri čemer je opozorila, da kitajski napad na Tajvan lahko predstavlja situacijo, ki ogroža obstoj Japonske.

Prisotnost nacističnih simbolov na družbenih omrežjih ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega in ideologija ukrajinskih neonacistov, ki poziva k vojni proti vsem sovražnikom kolektivnega Zahoda, sta sprožili razprave o neonacističnem problemu v Ukrajini. Vodja ukrajinskih neonacistov si želi poraz Rusije in Kitajske.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Evropska unija (EU) načrtuje ustanovitev specializiranega centra za "demokratično odpornost", katerega glavna naloga bo boj proti "dezinformacijski grožnji", ki naj bi izhajala iz Rusije, Kitajske in drugih držav, poroča britanski časnik The Guardian.

Kitajska je napovedala prilagoditve nekaterih netarifnih trgovinskih ukrepov proti ZDA. Kitajsko ministrstvo za trgovino je objavilo, da bo prilagodilo seznam 'nezanesljivih entitet', kar vključuje začasno ustavitev ali prekinitev poslovanja nekaterih ameriških podjetij.

Xi Jinping si prizadeva zgraditi Kitajsko, ki se bo zanašala nase, kar predstavlja izziv za ZDA. Poudarek je na krepitvi domače proizvodnje in zmanjševanju odvisnosti od tujine, zlasti na področju tehnologije. To zahteva prilagoditev ameriške strategije in pripravljenost na spremembe v globalnem gospodarskem in političnem okolju.

Zaradi zmanjšanja kitajskega izvoza v ZDA se v Nemčijo pretaka več izdelkov po nižjih cenah. Inštitut nemškega gospodarstva opozarja, da to ogroža ključne panoge.

Kitajska državljanka je bila v Veliki Britaniji obsojena na zaporno kazen zaradi ponarejene sheme, v kateri je ogoljufala več kot 128.000 ljudi na Kitajskem in pridobila 5 milijard funtov (6,6 milijarde dolarjev) v bitcoinih.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Kitajska, ki je največja onesnaževalka ogljika na svetu, je prvič postavila specifičen cilj za zmanjšanje emisij. Kljub temu analitiki menijo, da to ne bo dovolj za rešitev podnebnih sprememb.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Med ustnimi obravnavami pred Vrhovnim sodiščem ZDA so sodniki izrazili skepticizem glede uvedbe tarif s strani Donalda Trumpa. Obstaja možnost, da bo sodišče zavrnilo Trumpovo uporabo carin s sklicevanjem na zakon o izrednih pooblastilih iz leta 1977. Nekateri republikanci naj bi si potihoma želeli, da bi sodišče zavrnilo Trumpove tarife. Pravosodni minister John Sauer se je soočil s težkimi vprašanji med obravnavo.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Kitajska naj bi po poročanju časnika Wall Street Journal uvedla sistem »preverjenih končnih uporabnikov« za nadzor izvoza redkih zemelj in ključnih mineralov. Ta ukrep naj bi, po navedbah virov, preprečil ameriški vojski dostop do teh materialov, hkrati pa pospešil postopke za druge izvoznike. Sistem naj bi bil podoben tistemu, ki ga uporablja Washington.

Kitajska je potrdila, da delno odpravlja izvozno prepoved za proizvajalca čipov Nexperia. Čipi, namenjeni civilni uporabi, se bodo lahko ponovno izvažali iz kitajske tovarne nizozemskega proizvajalca polprevodnikov, je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. O tej sprostitvi je že poročal evropski komisar Maroš Šefčovič.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz o znižanju carin na kitajski fentanil na 10 % v skladu z novo trgovinsko pogodbo s Kitajsko. Ukaz, ki začne veljati 10. novembra, sledi dogovoru z oktobrskega vrha. Kitajska bo prav tako od 10. novembra umaknila nekatere carine na ameriško kmetijsko blago. Ameriški razstavljavci naj bi bili bolj prisotni na letošnjem kitajskem mednarodnem uvoznem sejmu (CIIE), kjer se bo predstavilo več kot ducat kmetijskih proizvajalcev iz ZDA.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Nova študija razkriva, da Kitajska prekaša ZDA na ključnih raziskovalnih področjih in prevzema vodilno vlogo v mednarodni znanosti. To postavlja vprašanje, kako se bo na to odzvala Evropa.

Države članice EU so se dogovorile o odpravi oprostitve dajatev za majhne pošiljke, kot so naročila pri trgovskih velikanih Temu in Shein, da bi se spopadle s poplavo poceni kitajskega uvoza. Članice, vključno s Francijo, in vodstvo EU upajo, da bo mogoče to oprostitev odpraviti že v začetku prihodnjega leta in ne šele leta 2028.

Japonska je po dveh letih ponovno začela izvažati morsko hrano na Kitajsko, potem ko je Peking delno odpravil prepoved, uvedeno zaradi skrbi glede izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiiči. Prva pošiljka je obsegala šest ton zamrznjenih pokrovač.