Ameriške posebne vojaške enote Delta Force so v zgodnjih jutranjih urah izvedle bliskovito operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitne enote vdrli v predsedniško rezidenco in par presenetili med spanjem. Operacija, ki je po intenzivnosti primerljiva z akcijo proti voditelju Islamske države leta 2019, je močno odmevala v mednarodni javnosti in povzročila diplomatske pretrese. Kitajska vlada se na dogodek še ni uradno odzvala s politično izjavo, vendar je tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve nemudoma izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi izrednih razmer in varnostnih tveganj trenutno ne potujejo v Venezuelo. Washington je potrdil, da je Maduro v ameriškem pridržanju, kar predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najbolj tveganih posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred kongresom izjavil, da se napad na ameriški Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanski komentatorji so poskušali diskreditirati Smithovo pričevanje o njegovih preiskavah Trumpa.

Kitajska vojska je pod vodstvom vzhodnega poveljstva začela obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija 2025", ki potekajo v neposredni bližini Tajvana in vključujejo uporabo pravega streliva. Tajvansko obrambno ministrstvo se je na provokacije odzvalo z vzpostavitvijo operativnega centra in aktivacijo sil za takojšnje delovanje, medtem ko kitajski urad za zadeve Tajvana na vprašanja o trajanju operacije ne daje pojasnil. Dejanja Pekinga so sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo, Japonsko in Filipini, ki opozarjajo na resno ogrožanje regionalne stabilnosti in miru. Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki neposredno vpliva na varnost v Južnokitajskem morju. Francoski poslanci in ameriški kongresniki so poudarili, da Kitajska z vojaškim ustrahovanjem napačno ocenjuje odločnost zahodnih zaveznic pri podpori demokratičnemu Tajvanu. Vojaške vaje predstavljajo enega najbolj intenzivnih pritiskov na otok v zadnjem obdobju in stopnjujejo strah pred morebitnim oboroženim spopadom v indopacifiški regiji.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s stopnjevanjem pritiska v Karibskem morju povzročila oster upad venezuelskega izvoza nafte, kar neposredno ogroža finančno stabilnost režima Nicolása Madura. Po najnovejših podatkih podjetja Petróleos de Venezuela se je proizvodnja v ključnem bazenu Orinoco v zadnjih dveh tednih zmanjšala za približno 25 odstotkov, kar predstavlja upad za skoraj 500.000 sodčkov dnevno. Združene države Amerike so v zadnjem obdobju okrepile zasege tankerjev iz tako imenovane flote v senci, uvedle nove sankcije in vzpostavile pomorsko blokado, da bi preprečile pošiljke surove nafte na azijske trge, predvsem na Kitajsko. Strategija ZDA, ki jo analitiki opisujejo kot diplomacijo topnjač, temelji na popolni ekonomski osamitvi Caracasa, saj nafta predstavlja več kot 95 odstotkov državnih prihodkov. Predstavniki ameriške vlade so potrdili, da je cilj dvomesečne karantene venezuelske nafte povzročiti nestabilnost režima in ga prisiliti k političnim spremembam. Čeprav Bela hiša še vedno dopušča možnost vojaškega posredovanja, trenutno prednost daje stopnjevanju gospodarskega pritiska preko strogega uveljavljanja sankcij na morju.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Mesta po svetu so z ognjemeti in svetlobnimi predstavami proslavila prihod leta 2026, ob strogih varnostnih ukrepih. V Birminghamu pa so se številni zbrali na lažni predstavi ognjemetov že drugo leto zapored.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je Kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo njegovo izpustitev. Hu Xijin, nekdanji urednik časopisa Global Times, je podprl uradno stališče Kitajske, vendar je bil deležen kritik kitajskih uporabnikov spleta. Maduro se je dan pred aretacijo sestal s kitajskim odposlancem in poudaril prijateljstvo med državama. Zimsko bejzbolska liga v Venezueli je začasno prekinila tekmovanja. Igralca bejzbola, ki igrata za kitajski klub sta sporočila, da sta varna.

Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države. Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Predsednik Trump je razkril novoletno resolucijo, medtem ko se njegova administracija sooča z naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Napovedal je tudi, da naj bi se v naslednjih dveh mesecih začela gradnja novega slavoloka v Washingtonu, ki naj bi bil podoben tistemu v Parizu. Poleg tega se je Trumpova kampanja za leto 2026 osredotočila na tri ključne države, s ciljem, da bi Ameriko ponovno popeljal v leto 2024.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Združene države Amerike so se odločile za razširitev operativnega območja svojih vojaških sil, nameščenih v Južni Koreji, zunaj Korejskega polotoka. Po poročanju medijske hiše Nikkei Asia je namen te strateške prilagoditve vzpostavitev bojne pripravljenosti za morebitno posredovanje ob izbruhu konflikta v Tajvanski ožini. Washington s to potezo krepi svojo odvračalno držo, ki ni več usmerjena zgolj proti Severni Koreji, temveč neposredno naslavlja tudi naraščajočo vojaško moč in regionalne ambicije Kitajske. Prilagoditev delovanja ameriškega kontingenta v Južni Koreji predstavlja pomemben premik v pacifiški obrambni strategiji, saj so bile te sile tradicionalno vezane izključno na obrambo pred morebitno agresijo Pjongjanga. Razširitev pooblastil omogoča hitrejšo logistično in operativno podporo Tajvanu v primeru kitajskega napada, kar dodatno zaostruje varnostno dinamiko v Vzhodni Aziji. Odločitev sovpada z nedavnimi diplomatskimi napetostmi v regiji in obsežnimi vojaškimi vajami kitajske vojske v okolici otoka.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Leta 2025 je Trumpova administracija izvedla spremembe v zdravstveni in trgovinski politiki ZDA, pri čemer so nekatera pričakovanja glede tarif ostala neizpolnjena. Kljub grožnjam z novimi dajatvami, nekatere niso bile uvedene, medtem ko so druge preoblikovale globalno trgovino in spodbudile ameriško avtomobilsko proizvodnjo. Administracija je imela tudi druge načine za udar na trgovinske partnerje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za nov razred bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Predstavil je, kot je dejal, prihodnji "razred Trump", kot del širše vizije za "Zlato floto". Strokovnjaki so kritični do načrtovanih ladij, rekoč da so prevelik strošek in niso optimizirane za bojno učinkovitost. Trump je obljubil, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in daleč najmočnejše od vseh bojnih ladij, kar so jih kdaj zgradili".

Rusija za obhod sankcij pri prevozu nafte v Baltskem morju uporablja t.i. "shadow fleet" oziroma "zombi tankerje", ki dobijo novo identiteto. Stare tankerje ponovno registrirajo na Kitajskem in jih pošiljajo v Evropo kot novogradnje. V tem poslu naj bi imela pomembno vlogo tudi ena od afriških držav.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Kitajska je nadaljevala z vojaškimi vajami okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket v Tajvanski ožini. Kitajska operacija se imenuje 'Misija Pravičnost 2025'.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Kitajski diplomat Pengyu je poudaril, da bo dobava ameriškega orožja Tajpeju le še povečala možnost vojaškega konflikta v Tajvanski ožini. Opozoril je, da bi lahko Tajvan postal »sod smodnika«.