Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji na ozemlju Venezuele ujele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je dogodek pozdravil kot prelomno novico za stabilnost regije, saj je Madurovo vztrajanje na oblasti označil za oviro demokraciji, ki jo je podpirala le vojaška sila.
Na dogodek se je ostro odzval uradni Peking. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost nad ameriškimi vojaškimi napadi in zajetjem predsednika suverene države. Kitajska stran je dejanja Washingtona označila za hegemonsko vedenje, ki krši mednarodno pravo. Medtem so se v ameriškem kongresu ponovno razpltele razprave o zakonitosti tovrstnih posegov; demokratski poslanec Joaquin Castro je spomnil na predhodne neuspele poskuse omejevanja predsedniških pooblastil za vojaško posredovanje v Venezueli.
Zajetje Madura sledi stopnjevanju napadov na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Ameriška administracija je pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem Madurov režim in pripadajoči narkokartel Cartel de los Soles označila za teroristično organizacijo, kar je služilo kot pravna podlaga za neposredno vojaško akcijo. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake ZDA glede prihodnosti venezuelske vlade.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
