Kitajska zahtevala izpustitev Madura, venezuelska vojska priznala Rodriguezovo za predsednico.

Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države. Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v bliskoviti vojaški operaciji z naslovom »Absolute Resolve« (Popolna odločnost) v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, je vključevala letalske napade na ključne vojaške in komunikacijske točke v mestu, pri čemer je po navedbah venezuelskih virov življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Po poročanju ameriških medijev so Madura zajeli v njegovi rezidenci, ki je bila močno utrjena, nato pa so ga z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York. Predsednik Trump je operacijo označil za »briljanten uspeh« in zgodovinski dokaz ameriške vojaške moči, medtem ko je Maduro že prispel v pripor v Brooklynu. Tam ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine z drogami in nezakonitega posestva orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (predvsem v Miamiju) izbruhnila praznovanja, je kitajsko zunanje ministrstvo ostro obsodilo dejanje in zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura, češ da gre za kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ZDA pa so napovedale vzpostavitev začasne uprave do oblikovanja nove vlade.

Ameriška operacija v Venezueli je povzročila različne odzive, pri čemer so jo nekateri ameriški zakonodajalci označili za dejanje države, ki ne spoštuje mednarodnega prava, in zahtevajo nujno glasovanje, da bi preprečili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije. Medtem so se pojavile informacije o Nicolásu Maduru, ki je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist, pri čemer je njegovo vladanje zaznamoval demokratični zaton in gospodarski propad Venezuele.