Združene države Amerike izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo ZDA omogočil vzpostavitev začasnega nadzora nad državo in njenimi naftnimi rezervami. Madura so elitne enote že prepeljale v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Operacija je v Venezueli in širši regiji povzročila politično negotovost, saj se država spopada z vprašanjem legitimnosti oblasti. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, so deli vojske in prebivalstva še vedno razdeljeni med podporo strmoglavljenemu režimu in praznovanjem njegovega konca. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kasneje nekoliko omilil Trumpove izjave o neposrednem vodenju države in poudaril, da si Washington ne želi dolgotrajne okupacije, temveč stabilen prehod oblasti. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki; države, kot sta Iran in Kuba, so napad ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Po drugi strani so se v Združenih državah, zlasti v Miamiju, odvili množični shodi podpore, medtem ko so progresivni krili demokratske stranke in nekatere nevladne organizacije opozorili na nevarnost nove imperialistične vojne in poudarili, da operacija nima podpore ameriškega kongresa. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že napovedal izredno sejo.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo omogočil stabilizacijo države in vzpostavitev nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču zagovarjala zaradi obtožb o narko-terorizmu in vodenju mednarodnega narkokartela. Operacija je v Venezueli in mednarodni javnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko so v venezuelski diaspori na Floridi in v nekaterih delih ZDA izbruhnila praznovanja, so opozicijski politiki v ZDA in številne države, vključno z Iranom, Mehiko in Brazilijo, dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je že izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, čeprav nekateri deli režima in vojske še vedno vztrajajo pri lojalnosti Maduru. ZDA so po operaciji napovedale začasno upravljanje države, vendar so kasnejše izjave zunanjega ministra Marca Rubia nakazovale na bolj previdno politiko, ki se bo osredotočala predvsem na nadzor naftne industrije za dosego političnih sprememb. Trump je medtem že nakazal možnost podobnih operacij v drugih državah regije, kar povečuje strah pred nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.