Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Mostafa Pourmohammadi, sekretar Združenja borbene duhovščine in nekdanji minister za obveščevalne dejavnosti, je ostro zavrnil morebitno podporo Donalda Trumpa protestom v Iranu. V svoji izjavi na družbenem omrežju X je poudaril, da Trump, ki je ameriške protestnike označeval z žaljivimi izrazi, nima legitimnosti za podpiranje iranskih državljanov. Pourmohammadi je izpostavil domnevno dvoličnost nekdanjega ameriškega predsednika, ki je domače kritike imenoval za živali in plačane upornike. Iranski politik je dodal, da so notranje zadeve katere koli države izključna domena njenih državljanov in ne tujih politikov, ki jih je označil za neuravnovešene zločince. Izjava prihaja v času zaostrenih odnosov in poudarja stališče iranskih oblasti, da so tuja vmešavanja v notranje nemire v Iranu nesprejemljiva. Pourmohammadi s tem utrjuje retoriko o zunanji suverenosti in zavrača zahodni vpliv na iransko civilno družbo.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti po izbruhu smrtonosnih nemirov, ki so zajeli več delov države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo teokratski režim v Teheranu nadaljeval z uboji protestnikov. Njegove izjave, v katerih je poudaril pripravljenost ameriških sil, so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti v provincah Lorestan ter Čahar Mahal in Bahtijari. Protesti, ki so se sprva začeli konec tedna zaradi drastičnega povišanja cen osnovnih življenjskih potrebščin in splošne gospodarske stagnacije, so se hitro razširili iz prestolnice v provincialna mesta. Po navedbah poročil so državljani na ulicah izražali nezadovoljstvo nad dolgoletno hiperinflacijo, ki so jo dodatno spodkopale zahodne sankcije. Slednje so povezane z iranskim jedrskim programom in podporo militantnim skupinam v regiji, kar je močno ošibilo kupno moč prebivalstva. Trump je obljubil podporo državljanom, ki se spopadajo z gospodarsko politiko vlade.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Iranski obrambni minister Aziz Nasırzade je v uradni izjavi poudaril, da raketne moči Irana ni mogoče uničiti niti z vojno niti s pogajanji. Po njegovih besedah so raketne zmogljivosti države ključnega pomena za nacionalno varnost, s čimer je zavrnil kakršne koli možnosti za mednarodne razprave o omejevanju oboroževanja. Nasırzade je izpostavil, da Iran svoje obrambne strategije ne namerava spreminjati pod pritiski zunanjih sil. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in ponovnih razprav o iranskem vplivu na Bližnjem vzhodu. Minister je jasno nakazal, da Teheran raketni program dojema kot suvereno pravico in sredstvo za odvračanje morebitnih agresorjev.

Iranski minister za obrambo in logistiko oboroženih sil je v nedavnih izjavah poudaril, da raketne zmogljivosti Islamske republike Iran niso predmet pogajanj. Po njegovih besedah v iranskem državnem vrhu ne obstaja nihče, ki bi verjel v vključitev raketnega programa v mednarodne pogovore. Minister je izpostavil, da vojaške moči države ni mogoče uničiti niti z bombami, niti s pogajanji, niti z atentati na znanstvenike in poveljnike. Po njegovem prepričanju je znanje o raketni tehnologiji globoko zakoreninjeno v miselnosti iranske mladine in študentov, kar državi zagotavlja dolgoročno varnost. S takšnimi izjavami Iran ponovno potrjuje svojo neomajno držo glede obrambne politike, ki ostaja ločena od morebitnih prihodnjih diplomatskih prizadevanj za oživitev jedrskega sporazuma. Minister je še dodal, da je raketna tehnologija postala neločljiv del nacionalne identitete in znanstvenega napredka, ki se širi po univerzah po vsej državi. Ta stališča prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in pritiskov mednarodne skupnosti na Teheran glede njegovega balističnega arzenala.

General Ahmad Reza Radan, poveljnik iranskih policijskih sil, je v uradni izjavi poudaril odločenost policije pri preprečevanju tujih poskusov destabilizacije in razdelitve države. Po njegovih besedah bodo iranske varnostne sile prek operativnega nadzora in strokovnega ravnanja nevtralizirale načrte sovražnikov, ki naj bi po njegovem mnenju poskušali ustvariti kaos znotraj države. Radan je še posebej izpostavil boj proti dezinformacijam in kroničnemu širjenju laži na sovražnih spletnih platformah, ki naj bi poskušale ustvariti popačeno sliko o razmerah v Iranu. Poudaril je, da policija deluje v smeri zaščite varnosti in dostojanstva državljanov, pri čemer se namerava aktivno zoperstaviti vsem oblikam spletnega in fizičnega spodbujanja neredov, ki ogrožajo celovitost domovine.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Arakči je visoko predstavnico EU za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas obvestil o pripravljenosti Teherana za nadaljevanje pogovorov o jedrskem programu, pod pogojem, da Zahod pokaže dobro voljo. Hkrati je Nemčija pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi morebitnega maščevanja Teherana zaradi vloge Nemčije pri uvedbi sankcij Združenih narodov proti Iranu.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Iranska organizacija za socialno varnost (Tamin-e Ejtemai) je uradno napovedala in izvedla izplačilo šestega obroka namenskih brezobrestnih posojil, ki so namenjena upokojencem in prejemnikom pokojnin. Po uradnih podatkih institucije je v tem krogu financiranja sredstva prejelo približno 20.000 upravičencev. Gre za del širšega socialnega programa za leto 1404 po iranskem koledarju, katerega namen je ublažiti finančne pritiske na starejšo populacijo v državi. Sredstva so bila neposredno nakazana na račune prejemnikov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev tovrstne finančne pomoči. Organizacija s tem nadaljuje zastavljen načrt zagotavljanja likvidnosti socialno šibkejšim skupinam, pri čemer se osredotoča na dostopnost kapitala brez obremenjujočih obresti, kar je ključni element njihove politike socialnega varstva v tekočem fiskalnem letu.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je ostro obsodila trditve, ki so se pojavile v javnosti glede nepomembnosti roka uporabnosti zdravil. Vodja tehničnega nadzora pri IFDA je opozoril, da lahko uživanje zdravil po izteku roka uporabnosti povzroči resne zdravstvene zaplete ali zmanjša učinkovitost zdravljenja. Odziv organizacije je sledil po objavi pogovorne oddaje na spletu, v kateri so gostje širili nestrokovne informacije o varni uporabi pretečenih farmacevtskih izdelkov. Predstavniki zdravstvenih oblasti so poudarili, da so takšne izjave v virtualnem prostoru nevarne in zavajajoče. Pozvali so državljane, naj zaupajo le uradnim navodilom proizvajalcev in zdravstvenih delavcev, saj se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni. Nadzorni organi bodo okrepili spremljanje vsebin na družbenih omrežjih, ki bi lahko ogrozile javno zdravje s spodbujanjem neustrezne uporabe zdravil.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je izdala uradno opozorilo, v katerem poudarja, da se pod nobenim pogojem ne sme uporabljati zdravil po preteku roka uporabnosti. Tiskovni predstavnik agencije je izpostavil, da uporaba tovrstnih farmacevtskih izdelkov resno ogroža zdravje potrošnikov in zmanjšuje učinkovitost zdravljenja. Po navedbah strokovnjakov so datumi izteka roka uporabnosti določeni na podlagi natančnih znanstvenih izračunov, njihovo neupoštevanje pa predstavlja tveganje za širšo družbo. Agencija je opozorila, da se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni, kar lahko privede do nepredvidenih stranskih učinkov ali toksičnih reakcij v telesu. Poudarili so, da je zagotavljanje varnosti bolnikov prednostna naloga, zato morajo biti tako ponudniki zdravstvenih storitev kot končni uporabniki izjemno pozorni na oznake na embalaži. Poziv k previdnosti prihaja po pojavu javnih razprav o morebitni uporabnosti določenih substanc po izteku roka, kar je uradni Teheran odločno zavrnil kot nevarno prakso.

Cene letalskih romanj v sveto mesto Nadžaf v Iraku so se pred praznovanjem obletnice rojstva imama Alija močno povišale in dosegle skoraj 40 milijonov iranskih rialov. Iranska organizacija za hadž in romanja je potrdila, da so stroški dosegli nove rekordne vrednosti, kar močno obremenjuje vernike, ki načrtujejo potovanje v tem obdobju. Uradniki organizacije so pojasnili, da so glavni razlog za tako drastično povišanje cen omejitve pri zagotavljanju letalskih zmogljivosti in pomanjkanje razpoložljivih poletov. Zaradi velikega povpraševanja ob verskih praznikih in omejene ponudbe letalskih prevoznikov so se cene vozovnic na trgu močno zvišale, kar neposredno vpliva na končno ceno romarskih paketov.

Število porok v Iranu se je od leta 2010, ko so zabeležili približno 890.000 porok, zmanjšalo za približno 48 odstotkov, kar je pripeljalo do približno 470.000 porok v letu 2024. Ta trend negativno vpliva na rodnost in pospešuje staranje prebivalstva. Več kot 10 milijonov neporočenih moških in žensk, starih med 20 in 45 let, in ekonomske ovire, ki spodbujajo družine k načrtovanju manj kot 1,5 otroka, so glavni izzivi. Ob nadaljevanju teh razmer se bo v naslednjih 25 letih delež starejših prebivalcev povečal na 32 odstotkov.

V Iranu so ob obletnici smrti generala Soleimanija slovesno razkrili njegov neobjavljeni rokopis, ki govori o družinah mučenikov. Dogodek je bil posvečen spominu na Soleimanija in njegovi zapuščini.

Iranski minister za izobraževanje je podpisal in poslal vsem upravam in šolam po državi okrožnico, ki prepoveduje telesno kaznovanje učencev in vsakršno slabo ravnanje z njimi, ne glede na razlog ali okoliščine.

Iranska obmejna policija v Tajbadu je rešila 1600 afganistanskih državljanov pred skorajšnjo smrtjo zaradi mraza in zmrzali, je sporočil tiskovni predstavnik policije.

V zadnjem obdobju se iranska prestolnica Teheran sooča s povečanim številom lisic, ki so začele vdirati v mestna središča. Vodja oddelka za nadzor škodljivih živali pri teheranski mestni upravi je pojasnil, da so glavni razlogi za ta pojav dolgotrajna suša, pomanjkanje naravnih virov hrane in vode v okoliških habitatih ter postopno uničevanje njihovega naravnega okolja. Lisice v mestih iščejo predvsem lažji dostop do hrane, ki jo pogosto najdejo v gospodinjskih odpadkih. Oblasti so prebivalce pozvale k doslednemu upoštevanju urnikov za odlaganje odpadkov, saj bi s tem zmanjšali možnost, da živali v mestu najdejo hrano. Mestna uprava poudarja, da je selitev divjih živali v urbana območja neposredna posledica okoljskih sprememb in krčenja prostora za bivanje v divjini, kar zahteva prilagoditev vedenja lokalnega prebivalstva za preprečevanje stikov z divjimi živalmi.

Glede na izboljšanje kakovosti zraka, bodo vse stopnje izobraževanja v Teheranu v ponedeljek, 8. januarja, potekale v živo. Šole v okrožjih province Teheran bodo prav tako odprte.

Generalni direktor za upravljanje s krizami v provinci Jazd je sporočil, da bo v soboto, 6. januarja, pouk v sedmih okrožjih – Jazd, Ardakan, Aškzar, Bafk, Zarč, Mehriz in Mejbod – potekal na daljavo.

Zaradi onesnaženosti zraka so v Teheranu podaljšali zaprtje vrtcev in prešli na spletno učenje v osnovnih šolah, z izjemo okrožij Firuzkuh, Rabat Karim, Pardis in Melard. Uvedli so tudi sistem parnih in neparnih številk za vozila, ki velja že od doma.

V Iranu bodo brezplačno predelali osebna vozila, starejša od deset let, na dvo-gorivni pogon (CNG). Direktor podjetja za distribucijo nafte je sporočil, da poleg javnih vozil ta program vključuje tudi osebna vozila, izdelana leta 2015 in kasneje.

V iranskem glavnem mestu Teheran so zaradi povečane onesnaženosti zraka začasno prekinili vse nogometne tekme in treninge. Raven onesnaženosti je dosegla 149 mikrogramov na kubični meter, kar predstavlja nevarnost za zdravje.

Satelitski posnetki Irana, posneti 27. decembra, kažejo, da je več kot 22 odstotkov države prekrito s snegom.

Generalni direktor vodnega podjetja v provinci Teheran je dejal, da so jezovi v glavnem mestu kljub šesti zaporedni suši še vedno vzdržljivi. Poudaril je, da so upravljanje s porabo vode, odkrivanje puščanja v omrežju in namestitev milijon kosov opreme za zmanjševanje porabe pomembno prispevali k 12-odstotnemu zmanjšanju porabe med teheranskimi uporabniki.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

Reševalne ekipe iranskega Rdečega polmeseca so v provinci Vzhodni Azerbajdžan po petih dneh obsežne iskalne akcije našle truplo 16-letnega mladostnika. Najstnik je izginil na območju gozdnega letovišča Fandoglu v gorovju Aher, kjer so ga nazadnje videli pred petimi dnevi. V iskanje so bile vključene številne specializirane ekipe, ki so kljub zahtevnemu terenu neprestano preiskovale višje ležeče predele. Vodja Rdečega polmeseca v provinci je potrdil, da so truplo našli na težko dostopnem terenu v višavju Aherja. Okoliščine smrti uradno še niso pojasnjene, vendar so lokalne oblasti sprožile preiskavo, da bi ugotovile natančen vzrok tragedije. Iskalna akcija se je zaključila v petem dnevu operacije, ko so reševalci končno locirali pogrešano osebo, žal brez znakov življenja. Dogodek je pretresel lokalno skupnost v okrožju Aher.

Uprava Trumpa je zmanjšala financiranje Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) za državne in lokalne zdravstvene oddelke. Policija je aretirala protestnike, ki so zasedli pisarno predsednika Microsofta zaradi sodelovanja podjetja z izraelsko vojsko. Odpuščena je bila tudi direktorica CDC, Susan Monarez, in drugi voditelji agencije so odstopili.

Po poročanju tožilca v Kuhdaštu je bilo med nedavnimi nemiri in sabotažami, vključno z metanjem kamenja na policiste, ranjenih 13 policistov, pripadnik milice Basidž pa je zaradi hudih poškodb umrl. Aretiranih je bilo 20 ljudi.

V drugem največjem iranskem mestu Mašhad je v stavbi na ulici Imam Reza izbruhnil obsežen požar, ki je po zadnjih podatkih povzročil poškodbe pri 16 osebah. Ogenj je zajel dvonadstropni objekt, pri čemer so se na kraju dogodka spopadli z ognjenimi zublji številni gasilci in reševalne ekipe. Po besedah tiskovnega predstavnika gasilske službe v Mašhadu so vse poškodovane oskrbeli, medtem ko so prve podobe s prizorišča kazale na izjemno silovitost ognja, ki je zajel celotno zgradbo. Gasilci so uspeli omejiti širjenje požara na sosednje objekte, vendar je materialna škoda na prizadeti stavbi ogromna. Vzrok za izbruh ognja za zdaj še ni znan, preiskava o okoliščinah dogodka pa še poteka. Oblasti so območje zaprle za javnost, da bi omogočile neovirano delo interventnim službam in zagotovile varnost prebivalcev v okolici ene najprometnejših ulic v mestu.

V iranskem mestu Mašhad je v stavbi na ulici Imam Reza izbruhnil obsežen požar, ki je zajel trgovino z rezervnimi deli in ogrozil stanovalce v višjih nadstropjih. Na prizorišče je nemudoma prispelo 40 gasilcev iz petih različnih postaj, ki so po večurnem boju z ognjem uspeli omejiti požar in preprečiti njegovo širjenje na sosednje objekte. Med intervencijo so gasilci iz goreče in z dimom napolnjene stavbe varno evakuirali 25 oseb, ki so ostale ujeti v prostoru. Po uradnih podatkih tiskovnega predstavnika gasilske službe je v incidentu pomoč potrebovalo 16 poškodovanih oseb, ki so utrpele predvsem posledice vdihavanja dima in lažje opekline. Reševalne ekipe so poškodovanim oskrbo nudile na kraju dogodka, nekatere pa so prepeljali v lokalne bolnišnice. Vzrok za izbruh ognja v dvonadstropnem objektu še ni znan, preiskava o okoliščinah nesreče pa še poteka. Gasilci so območje po končanem gašenju zavarovali in opravili pregled konstrukcije stavbe.

Strokovnjak z Univerze policije v Iranu opozarja, da se pod imenom 'gol' (cvet) prodajajo nevarne sintetične droge, kot sta 'kemikal' in 'benzaj'. Te droge imajo visoko stopnjo uničujočega učinka in so veliko bolj nevarne od naravne marihuane, čeprav se tržijo kot njena alternativa.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Iransko ministrstvo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo je sporočilo, da je država v zadnjih dneh uspešno odbila enega najobsežnejših in najkompleksnejših kibernetskih napadov na svetu. Po navedbah uradnega Teherana so bili tarča napadov ključni deli nacionalne komunikacijske infrastrukture, vključno z omrežji domačega telekomunikacijskega operaterja. Iranski minister za informacijsko tehnologijo je poudaril, da je šlo za tehnološko izjemno napredno operacijo, ki je bila usmerjena v destabilizacijo državnih komunikacij. Kljub resnosti incidenta oblasti trdijo, da so njihovi varnostni sistemi pravočasno zaznali grožnjo in preprečili večjo škodo ali izpad storitev za prebivalstvo. Iran sicer redno poroča o podobnih incidentih, za katere pogosto krivi tuje obveščevalne službe, vendar tokrat poudarjajo izjemno kompleksnost napada.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Iranski minister za komunikacije in informacijsko tehnologijo je v nedeljo naznanil, da so iranske oblasti uspešno nevtralizirale izjemno zapleten kibernetski napad, usmerjen proti državni komunikacijski infrastrukturi. Po navedbah ministra je bil napad izveden sočasno z izstrelitvijo iranskih satelitov, kar kaže na strateško načrtovano operacijo. Cilj napada je bil eden od večjih telekomunikacijskih operaterjev v državi, minister pa ga je opisal kot enega najzahtevnejših v svetovnem merilu do zdaj. Operacija zaščite je potekala v dveh fazah, pri čemer so iranski strokovnjaki grožnjo upravljali tako na notranji kot na zunanji ravni. Čeprav minister ni neposredno pripisal krivde konkretni državi ali skupini, je poudaril, da je bila infrastruktura podvržena pritisku v trenutku, ko je Iran izvajal pomembne vesoljske dejavnosti. Iranske oblasti trdijo, da so vsi poskusi vdora v kritične sisteme propadli, komunikacijske poti pa so ostale neokrnjene kljub visoki intenzivnosti napada.

Univerza Ferdowsi v Mašhadu je na podlagi odločitve rektorata in navodil ministrstva za znanost, raziskave in tehnologijo odredila prehod na študij na daljavo. Vsi teoretični predmeti, vključno z rednimi in nadomestnimi predavanji, se bodo od nedelje, 4. januarja, do konca prihodnjega tedna izvajali v virtualni obliki. Ukrep sledi splošnemu dovoljenju ministrstva za izobraževanje, ki visokošolskim zavodom omogoča prilagoditev študijskega procesa glede na trenutne razmere. Odločitev o digitalni izvedbi predavanj bo veljala za vse študente ene največjih izobraževalnih institucij v Iranu. Vodstvo univerze pri tem izpostavlja, da gre za začasen ukrep, ki je usklajen z nacionalnimi smernicami za visoko šolstvo. Razlogi za nenaden prehod v virtualno okolje v uradnem obvestilu niso bili podrobneje razčlenjeni, vendar gre za sistemsko uporabo tehnologije v izobraževalne namene.

Iranski minister za komunikacije Sattar Hashemi je izjavil, da več kot 80 odstotkov prebivalstva Irana uporablja programe za zaobid spletne cenzure (VPN), kar povzroča resne varnostne težave za državo. Po njegovih besedah se vlada pod vodstvom predsednika Masouda Pezeshkiana zavzema za odpravo spletnih omejitev, vendar se pri tem spopada z močnim odporom različnih interesnih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev trenutnega stanja. Minister je poudaril, da razširjena uporaba teh orodij prinaša protivarstvene posledice, saj država nima nadzora nad pretokom podatkov, hkrati pa so uporabniki izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Hashemi je dodal, da so omejitve v preteklosti temeljile na varnostnih premislekih, vendar so danes prav te omejitve postale vir novih tveganj. Vlada namerava vprašanje cenzure obravnavati na prihajajočih sejah Sveta za kibernetski prostor, kjer bodo skušali najti rešitev za zmanjšanje odvisnosti od nepreverjenih programov.

Organizacija za atomsko energijo Irana (AEOI) je javnosti predstavila tri pomembne dosežke na področju jedrske tehnologije, s čimer Teheran poudarja svojo tehnološko neodvisnost kljub mednarodnim sankcijam. Tiskovni predstavnik organizacije Behrouz Kamalvandi je razkril, da so zagnali prvi v celoti domači industrijski pospeševalnik, začeli z napredno proizvodnjo izotopa ogljik-13 ter ponovno usposobili ciklotron za izdelavo radiofarmacevtskih izdelkov. Novi dosežki so namenjeni predvsem uporabi v medicini in industriji, vendar njihova predstavitev sovpada z obdobjem povečanih napetosti glede iranskega jedrskega programa. Po navedbah uradnega Teherana ti koraki dokazujejo, da Iran vztrajno razvija lastno znanje in infrastrukturo. Dogodek sledi julijskim pogajanjem z evropskimi silami, kjer je Iran zavzel nepopustljivo stališče glede prihodnosti sankcij in nadaljevanja svojih raziskovalnih dejavnosti.

Iransko podjetje za komunikacijsko infrastrukturo je sporočilo, da je uspešno prestreglo enega največjih kibernetskih napadov DDOS v zadnjih letih, ki je bil usmerjen na enega od operaterjev v državi. Po besedah direktorja podjetja, Behzada Akbarija, so zaznali in nevtralizirali napad z 720 milijoni paketov na sekundo.

Iranski minister za notranje zadeve je izjavil, da volitve sedmega sveta potekajo po načrtih in da pričakujejo, da bodo volitve potekale v celoti elektronsko.

Teheranski regionalni meteorološki urad je izdal opozorilo pred prihajajočim vremenskim preobratom, ki bo v sredo, 13. januarja, zajel iransko prestolnico. Napovedi kažejo na občuten padec temperatur ter prihod močnih padavin, vključno z dežjem in snegom. Prebivalce mesta so pozvali k pripravljenosti na hladnejše obdobje, ki bo sledilo trenutnim vremenskim razmeram. Lokalne oblasti pričakujejo, da bo ohladitev vplivala na vsakodnevno življenje v metropoli, kjer se pripravljajo na morebitne nevšečnosti v prometu zaradi snežnih padavin. Meteorologi bodo še naprej spremljali gibanje zračnih mas, ki prinašajo nestabilno vreme v regijo, vendar trenutno poudarjajo predvsem preventivno pripravljenost prebivalstva na zimsko vreme.

Iranska meteorološka služba je 1. januarja 2026 izdala oranžno opozorilo za osem provinc zaradi aktivacije močnega padavinskega sistema. Napovedi predvidevajo raznolike vremenske pojave, vključno z razpršenim sneženjem in dežjem, ki bodo zajeli večji del države. Oblasti so posebej opozorile na nevarnost hitrih poplav in naraščanje vodotokov, kar bi lahko povzročilo razlivanje rek in ogrozilo lokalno prebivalstvo. Zaradi pričakovanih zaostrenih razmer so civilne službe v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pri gibanju na prostem, predvsem v bližini strug in na gorskih območjih, kjer se pričakuje snežna odeja. Oranžno opozorilo nakazuje na znatno nevarnost in potencialno škodo, ki jo lahko povzročijo vremenski vplivi na infrastrukturo in prometne povezave v prizadetih regijah.

Iranske oblasti so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov zaprle avtocesto Tabriz–Zandžan, ki predstavlja ključno prometno povezavo na severozahodu države. Kot je poročal vodja prometne policije v provinci Vzhodni Azerbajdžan, so razmere na cestah zaradi slabega vremena postale nevarne, kar je zahtevalo popolno zaporo avtoceste, znane tudi kot avtocesta preroka Mohameda. Promet je bil posledično preusmerjen na staro cesto prek mesta Mijane. Policija je voznike pozvala k izjemni previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj se regija spopada z intenzivnimi zimskimi razmerami, ki omejujejo vidljivost in povzročajo zdrse vozil. Poleg omenjene avtoceste so težave poročali tudi z drugih pomembnih prometnih osi v provinci, kjer snežni plugi in vzdrževalne ekipe poskušajo zagotoviti prevoznost, vendar veter nenehno nanaša nov sneg na vozišča.

Iranski meteorologi so izdali opozorilo, da bo onesnaženost zraka v Teheranu in okolici vztrajala vsaj do petka. Zaradi pomanjkanja zadostnega vetra v gosteje naseljenih mestnih območjih prihaja do kopičenja lokalnega prahu in smoga, kar močno zmanjšuje kakovost zraka. Razmere so v skladu z rumenim opozorilom, ki opozarja na tveganja za zdravje prebivalcev v najbolj prometnih delih prestolnice. Izboljšanje razmer se napoveduje šele ob koncu tedna, ko naj bi državo zajela nova vremenska fronta s padavinami. Ta sistem bo v Iran vstopil z zahoda in po napovedih strokovnjakov prinesel prepotrebno prečiščenje ozračja. Do takrat pa lokalne oblasti svetujejo previdnost, saj se bo koncentracija onesnaževalcev zaradi stabilnega vremena še naprej povečevala, kar predstavlja tveganje predvsem za ranljive skupine prebivalstva.

Vodja centra za informacije in nadzor prometa iranske prometne policije je poročal o močno povečanem prometu in vremenskih razmerah na severnih cestah države.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega padavinskega sistema, ki je najprej dosegel severozahodne pokrajine države. Strokovnjaki so napovedali obilne snežne padavine, dež in močan veter v provincah Zahodni in Vzhodni Azerbajdžan, Ardabil, Zandžan ter Kurdistan. Vremenska fronta se je nato razširila nad Kermonšah, Lorestan, Hamadan in Čahar Mahal in Bahtijari, pri čemer je snežilo tudi v visokogorju severovzhodnega Huzestana. Zaradi prodora hladnega zraka so meteorologi napovedali ponoven močan upad temperatur v severozahodnih in severnih delih države. Padavine in sunki vetra povzročajo težave v prometu, zlasti na gorskih prelazih, kjer je vidljivost zmanjšana. Gre za nadaljevanje nestanovitnega zimskega obdobja, ki v regiji vztraja že od konca prejšnjega leta, ko so državo prav tako zajele nizke temperature in snežni zameti.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega močnega padavinskega sistema, ki je v četrtek in petek zajel obsežne dele države. Predsednik državnega centra za napovedovanje in obvladovanje nevarnosti je pojasnil, da bo nova fronta prinesla znatno ohladitev, obilne padavine in v nekaterih provincah tudi sneženje. Sistem se je začel širiti čez državo v četrtek, 1. januarja 2026, ter se bo v petek še okrepil. Zaradi prodora polarnega zraka se v severnih in gorskih predelih Irana spopadajo z nevarnostjo poledice in snežnih zametov, kar bi lahko oviralo prometne povezave. Meteorologi opozarjajo prebivalce na previdnost, saj se bo moč padavin v prihodnjih dneh v določenih provincah še povečala. Gre za nadaljevanje niza vremenskih motenj, ki so državo zajele ob prelomu leta, vendar strokovnjaki opozarjajo, da kljub trenutnim padavinam dolgoročni problemi s pomanjkanjem vode v regiji ostajajo prisotni.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega močnega hladnega frontnega sistema, ki je v severozahodne dele države prinesel obilno sneženje in ekstremno nizke temperature. Potem ko se je prejšnji padavinski sistem v sredo zjutraj umaknil s severovzhoda države, so nove zračne mase že popoldne začele povzročati zgostitev oblakov v provinci Zahodni Azerbajdžan. Meteorologi opozarjajo na nevarnost poledice in močnega mraza, ki se bo v prihodnjih dneh razširil po večjem delu države. Zaradi prodora polarnega zraka so oblasti izdale opozorila za več provinc, kjer pričakujejo težave v prometu in pri oskrbi z energijo. Snežne padavine bodo po napovedih zajele predvsem gorska območja, medtem ko se v nižinah pričakuje močan veter in zmrzal. Ta vremenski dogodek sledi nestanovitnemu obdobju, ki ga je konec decembra že zaznamovalo hladno vreme, kar stopnjuje pritisk na lokalno infrastrukturo in kmetijstvo v regiji.

Vrednost plemenitih kovin na svetovnih borzah je v četrtek, 1. januarja 2026, zabeležila rahel upad, medtem ko so bili objavljeni tudi najnovejši tečaji kriptovalut. Cena za unčo zlata se je znižala za 0,12 odstotka oziroma za 5,31 ameriškega dolarja, s čimer se je trgovanje ustavilo pri vrednosti 4.310,89 dolarja. Ta premik kaže na nadaljevanje nihanj, ki so bila opazna že ob koncu preteklega leta. Kljub majhnemu dnevnemu padcu cene zlata ostajajo na razmeroma visokih ravneh v primerjavi z zgodovinskimi povprečji. Analitiki spremljajo te spremembe v luči širših gospodarskih gibanj in povpraševanja po varnih naložbah. Poleg plemenitih kovin so vlagatelji pozornost namenili tudi trgu digitalnih valut, kjer so bili objavljeni sveži podatki o vrednostih najpomembnejših kriptožetonov, ki v novem letu ostajajo pomemben del globalnega finančnega portfelja.

Glavni indeks teheranske borze je ob koncu trgovalnega dne 31. decembra 2025 zabeležil opazno rast v višini 48.696 točk, s čimer se je ustavil pri vrednosti 4.070.065 točk. Ta pozitiven trend prihaja po dveh dneh močnih padcev, ki so pretresli kapitalski trg. Kljub začetni negotovosti in nekaterim poročilom o nadaljnjem upadanju v zgodnjih urah trgovanja, so kupci prevladali in dvignili vrednost indeksa nad psihološko mejo štirih milijonov točk. Analitiki poudarjajo, da je bila vrnitev v zelene številke pričakovana po korekciji, ki je sledila rekordnim vrednostim v prejšnjih mesecih. Trg ostaja volatilen, vendar povečan obseg transakcij kaže na ohranjanje zaupanja vlagateljev v iranske delnice in vrednostne papirje. Trenutna rast je del širšega cikla nihanj, ki so značilna za iransko gospodarstvo v zadnjem četrtletju leta 2025, ko je borza dosegala zgodovinske rekorde in nato prehajala skozi obdobja stabilizacije.

Iranska centralna banka je uradno spremenila pravila za izvajanje spletnih plačil in transakcij med bančnimi karticami. Po novem poročanju se je prag za transakcije, ki jih je mogoče opraviti z uporabo statičnega oziroma fiksnega drugega gesla, povišal na 500.000 iranskih rialov. Ta prilagoditev neposredno vpliva na uporabnike spletnega bančništva, saj spreminja zahteve za avtentikacijo pri vsakodnevnih finančnih opravilih. Ukrep je namenjen poenostavitvi manjših plačil, hkrati pa ohranja varnostne protokole za večje zneske, kjer ostaja obvezna uporaba dinamičnih gesel (OTP). Finančne institucije v državi so že prejele navodila za implementacijo teh sprememb v svoje plačilne sisteme. Odločitev banke prihaja v času, ko se iranski finančni sektor nenehno prilagaja tehnološkim potrebam trga in varnostnim izzivom v digitalnem okolju.

Cena zlata na svetovnih borzah se je v sredo, 31. decembra 2025, znižala, kar odraža nestanovitnost na trgu plemenitih kovin ob koncu leta. Po najnovejših podatkih je vrednost unče zlata padla za približno 0,99 odstotka in dosegla raven 4296,35 ameriškega dolarja. Nekateri borzni viri navajajo nekoliko drugačne vrednosti, vendar vsi potrjujejo negativen trend; po drugih poročilih se je cena znižala za 0,24 odstotka oziroma za 10,28 dolarja na 4341,45 dolarja za unčo. Znižanje cen plemenitih kovin vpliva na globalne investicijske tokove, saj vlagatelji prilagajajo svoje portfelje ob zaključku poslovnega leta. Analitiki opozarjajo, da so takšna nihanja običajna, vendar ostajajo cene zlata v primerjavi s preteklimi obdobji na relativno visokih ravneh. Padec cen vpliva tudi na lokalne trge, vključno z iranskim, kjer so v preteklosti že beležili nenadne spremembe vrednosti kovancev in zlata, kar povzroča negotovost med tamkajšnjimi trgovci.

Na teheranskem trgu so se v sredo, 31. decembra 2025 (10. dej po iranskem koledarju), cene zlata in zlatnikov ponovno zvišale, pri čemer je imamijski zlatnik dosegel vrednosti med 152 in 154 milijoni tomanov. Kljub manjšemu dnevnemu nihanju in občasnemu padcu za 0,97 odstotka, trend rasti ostaja izrazit. Cena za gram 18-karatnega zlata se je ustalila pri 14.536 tomanih, kar potrjuje močan pritisk na iranski plemeniti kovinski trg. Analitiki pripisujejo tovrstno rast vztrajni inflaciji in devalvaciji nacionalne valute, kar vlagatelje sili v iskanje varnejših naložb. Trg v Teheranu ostaja nestabilen, vendar z jasno dinamiko rasti cen vseh vrst kovancev, vključno z eno-, pol- in četrt-zlatniki. Ta trend se neprekinjeno stopnjuje že od novembra, kar kaže na poglobljeno gospodarsko negotovost v regiji.

Na iranski borzi je danes prišlo do znatnega padca. Indeks je ob koncu trgovanja padel za 35.000 točk in dosegel 4.124.000 točk.

Iranska banka Saderat Iran je v prvih devetih mesecih leta 1404 (po iranskem koledarju) zabeležila 28-odstotno rast dobička, kar kaže na izboljšanje finančnega stanja in učinkovitosti banke, ki se postopoma oddaljuje od preteklih finančnih pritiskov.

Družba za centralno vodenje depozitarja vrednostnih papirjev je sporočila, da bodo tisti, ki so zamudili prejemanje dividend delnic pravice do dividend, uvrščeni na seznam prejemnikov dividend delnic pravice do dividend, če se bodo registrirali v sistemu Sejam do 22. januarja.

Center za upravljanje poti v Iranu je 2. januarja 2026 sporočil, da promet na vseh ključnih severnih prometnih oseh poteka brez zastojev. Tekoč promet so zabeležili na avtocestah Čalus, Haraz in Firuzkuh ter na avtocesti med Teheranom in severom države. Kljub temu da so v štirih provincah poročali o sneženju in dežju, na severnih poteh niso zaznali vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Stanju na cestah sta botrovala umiritev vremenskih razmer in zaključek prometnih omejitev, ki so bile uvedene ob koncu prejšnjega leta. Poročilo navaja, da so poti med Teheranom in Pardisom ter povezava med Kazvinom in Raštom prav tako povsem pretočne v obeh smereh. Oblasti so potrdile, da trenutno ni večjih zastojev, ki so bili značilni za preteklo obdobje prazničnih potovanj.

Namestnik poveljnika iranske prometne policije je poročal o trenutnem stanju na ključnih prometnicah v državi, kjer kljub občasno povečani gostoti vozil promet poteka tekoče. Na severnih cestah, ki povezujejo Teheran z obalo Kaspijskega jezera, so zabeležili večje število vozil, vendar oblasti za zdaj niso uvedle posebnih omejitev ali prepovedi vožnje. Poudarili so, da so nekatere lokalne poti še vedno zaprte izključno zaradi neugodnih vremenskih razmer. Na območju province Mazandaran so uradniki potrdili, da je promet gost predvsem na glavnih vstopnih točkah, a zastojev ne beležijo. Policija pozorno spremlja razmere na cestah, kot so avtocesta Čalus in pot med Teheranom in severom države, kjer so v preteklih tednih zaradi snega že veljali strožji ukrepi. Trenutna situacija kaže na stabilizacijo razmer, čeprav voznike pozivajo k previdnosti zaradi možnosti nenadnih vremenskih sprememb v gorskih predelih.

Iranske oblasti so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov zaprle avtocesto Tabriz–Zandžan, ki predstavlja ključno prometno povezavo na severozahodu države. Kot je poročal vodja prometne policije v provinci Vzhodni Azerbajdžan, so razmere na cestah zaradi slabega vremena postale nevarne, kar je zahtevalo popolno zaporo avtoceste, znane tudi kot avtocesta preroka Mohameda. Promet je bil posledično preusmerjen na staro cesto prek mesta Mijane. Policija je voznike pozvala k izjemni previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj se regija spopada z intenzivnimi zimskimi razmerami, ki omejujejo vidljivost in povzročajo zdrse vozil. Poleg omenjene avtoceste so težave poročali tudi z drugih pomembnih prometnih osi v provinci, kjer snežni plugi in vzdrževalne ekipe poskušajo zagotoviti prevoznost, vendar veter nenehno nanaša nov sneg na vozišča.

V Iranu so v četrtek, 11. januarja 2024, zaradi tehnične napake v nadzornem sistemu centra za vodenje zračnega prometa začasno ustavili odhodne polete na več pomembnih letališčih v državi, vključno z letališčema Mehrabad v Teheranu in Mašhad. Do prekinitve prometa je prišlo okoli poldneva po lokalnem času, ko so pristojne službe zaznale motnje v delovanju nadzorne opreme. Predstavniki letališča Mehrabad so pojasnili, da je bila ustavitev poletov nujen ukrep za zagotavljanje varnosti zračnega prometa. Težavo so po uradnih navedbah odpravili v manj kot 20 minutah, nakar so se operacije vrnile v običajne tire. Kljub kratkotrajni naravi incidenta je dogodek povzročil manjše zamude v domačem in mednarodnem letalskem prometu, vendar poročil o večjih težavah ali ogrožanju varnosti potnikov ni bilo.

Vodja centra za informacije in nadzor prometa iranske prometne policije je poročal o močno povečanem prometu in vremenskih razmerah na severnih cestah države.

Iranska prometna policija in center za upravljanje poti sta poročala o močno zgoščenem prometu na ključnih prometnicah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Gost promet so zabeležili predvsem na avtocestah Čalus, Teheran–Sever in Karadž–Kazvin. Zaradi pričakovanega povečanja števila potovanj ob koncu tedna so oblasti napovedale stroge prometne omejitve in prepovedi za določena vozila, ki bodo veljale do nedelje. Namen teh ukrepov je izboljšanje varnosti na cestah in zagotavljanje boljše pretočnosti v času prometnih konic. Namestnik vodje prometne policije je potrdil, da so zastoji nastali zaradi kombinacije turističnih migracij in omejene kapacitete gorskih prelazov. Poleg omejitev na glavnih avtocestah so oblasti zaprle tudi nekatere sekundarne poti, da bi preprečile dodatne zastoje. Voznike so pozvali k previdnosti in spremljanju aktualnih informacij o stanju na cestah, saj se razmere na terenu hitro spreminjajo glede na gostoto vozil. Ukrepi so del širše strategije upravljanja nacionalnih prometnih tokov v obdobjih praznikov in dela prostih dni.

Iranska prometna policija je zaradi napovedanega poslabšanja vremenskih razmer in pričakovanega povečanega števila vozil ob koncu tedna uvedla stroge omejitve na glavnih cestnih povezavah. Ukrepi, ki so stopili v veljavo v sredo in bodo trajali do nedelje, vključujejo vzpostavitev enosmernega prometa na ključnih odsekih, zlasti na prometnicah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Policija je ob tem izdala posebno opozorilo voznikom glede nevarnosti snežnih zametov in močnega vetra v gorskih predelih. Načelnik prometne policije je poudaril, da so omejitve nujne za zagotavljanje varnosti in preprečevanje zastojev. Voznike so pozvali k previdnosti in uporabi zimske opreme, saj vremenoslovci napovedujejo snežne nevihte, ki bi lahko ohromile promet v več provincah. Omejitve so del širšega načrta za upravljanje prometa med prazniki in dela prostimi dnevi, ko se prebivalci prestolnice množično odpravljajo proti kaspijski obali.

Mestna uprava Teherana in njena organizacija za promet sta v sredo, 31. decembra 2025 (10. dej 1404 po iranskem koledarju), objavili vrsto nasprotujočih si informacij glede izvajanja omejitev mestnega prometa. Sprva so uradniki napovedali redno izvajanje prometnega načrta, nato pa je Organizacija za promet in promet mestne občine Teheran v uradnem obvestilu sporočila, da omejitve v sredo ne bodo veljale. Situacija se je dodatno zapletla, ko so pristojne službe v razmiku nekaj ur izdale še dve nasprotujoči si obvestili, kar je med prebivalci iranske prestolnice povzročilo precejšnjo zmedo in negotovost pri načrtovanju poti. Težave v komunikaciji so se pojavile po tem, ko je tiskovni predstavnik občine sprva zagotavljal izvajanje načrta, nato pa je služba za odnose z javnostmi po odločitvi guvernerstva preklicala ukrepe. Zaradi pomanjkljivega in nedoslednega obveščanja so se prebivalci soočili s težavami pri uporabi osebnih vozil v mestnem središču. Nejasnosti glede prometnih omejitev so neposredno povezane z nedavnimi prizadevanji za nadzor nad onesnaženostjo zraka, ki so bila vzpostavljena sredi decembra, a so se zdaj izkazala za administrativno nestabilna.

Mestna občina Ardabil v Iranu je sporočila, da so kip pokojnega iranskega predsednika Ebrahima Raisija začasno odstranili z javnega mesta in ga prepeljali v delavnico. Po navedbah lokalnih oblasti so se za ta korak odločili zaradi izjemno močnih sunkov vetra, ki so ogrožali stabilnost spomenika. Namen odstranitve je bila preprečitev morebitne škode na umetniškem delu in zagotovitev varnosti mimoidočih, saj bi se konstrukcija pod vremenskimi pritiski lahko zrušila. Uradni predstavniki so poudarili, da bo kip v delavnici strokovno pregledan in dodatno utrjen, da bo v prihodnje kos neugodnim vremenskim razmeram. Ko bo proces ojačitve konstrukcije zaključen in se bodo vremenske razmere umirile, nameravajo spomenik vrniti na njegovo prvotno lokacijo v mestu. S tem so se odzvali na ugibanja in fotografije, ki so se pojavile v javnosti in namigovale na morebiten vandalizem ali nenadzorovano zrušitev kipa.

V iranskem mestu Kom je potekala slovesnost v čast profesorju Mohamadu Aliju Mahdaviju Radu, ki velja za pionirja na področju raziskovanja in poučevanja humanističnih ved ter koranskih študij. Dogodka so se udeležili visoki predstavniki države, vključno z ministroma za kulturo in znanost, predstavniki univerz ter verskimi voditelji. Na prireditvi sta bili predstavljeni dve novi znanstveni deli, ki sta nastali kot poklon profesorjevemu dolgoletnemu delu na področju interpretacije Korana in hadisov. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je izpostavil izjemne znanstvene in kulturne dosežke profesorja Mahdavija Rada. Predsednik je poudaril pomen profesorjevega prispevka k moralnemu in intelektualnemu razvoju družbe. Slovesnost je služila kot uradno priznanje njegovemu akademskemu delu, ki združuje tradicionalno versko izobrazbo s sodobnimi raziskovalnimi metodami v humanizmu.

Skupina Tehran Si-nama je v sodelovanju z inštitutom Tasvir-e Shahr uradno napovedala začetek prve sezone svojih dejavnosti, ki se bo pričela v torek, 16. decembra. Projekt pod geslom »Zrasti iz okvirja« je zasnovan z namenom spodbujanja in izboljšanja celotnega cikla filmske produkcije v iranski prestolnici. Program bo obsegal vse ključne faze filmskega ustvarjanja, od začetnega izobraževanja kadrov do končne distribucije in predvajanja filmov v kinematografih. Iniciativa se osredotoča na profesionalizacijo lokalne filmske industrije in nudi platformo za mlade ustvarjalce, ki si želijo pridobiti praktične izkušnje v industriji. Sodelovanje z mestnim inštitutom Tasvir-e Shahr zagotavlja projektu močno institucionalno podporo in dostop do infrastrukturnih zmogljivosti mesta Teheran. Prireditelji pričakujejo, da bo projekt pomembno prispeval k raznolikosti in kakovomosti iranske kinematografije v prihodnjih letih.

Organizatorji 42. mednarodnega festivala kratkega filma v Teheranu so uradno objavili seznam nominirancev v prestižni sekciji Knjiga in kino. Ta posebni sklop festivala je namenjen filmskim stvaritvam, ki temeljijo na literarnih predlogah, ter poudarja pomen sinergije med književnostjo in kinematografijo. Strokovna komisija je po pregledu številnih prijav izbrala najboljše adaptirane scenarije, ki se bodo potegovali za glavno nagrado. Zmagovalec sekcije bo razglašen na posebni slovesnosti 20. januarja (30. dej po lokalnem koledarju), ko bodo podeljena priznanja za najboljše filmske priredbe preteklega leta. Festival v Teheranu velja za enega najpomembnejših dogodkov na področju kratkega filma v regiji, sekcija Knjiga in kino pa je ključna za spodbujanje kakovostnega pisanja scenarijev, ki črpajo navdih iz bogate perzijske in svetovne literature.

Iranska filmska produkcija Balmaske, ki jo je režiral Mohammad Mahdi Habibi, je uradno oddala prijavo za sodelovanje na prihajajočem 44. filmskem festivalu Fadžr. V filmu v glavnih vlogah nastopata priznana igralca Abolfazl Pourarab in Shahram Qaedi, ki bosta po navedbah produkcijske ekipe nastopila v vsebinsko in vizualno drugačnih vlogah, kot sta jih upodabljala doslej. Projekt, ki ga je produciral Hojatollah Raisi, velja za enega izmed težko pričakovanih naslovov na letošnjem festivalu. Filmski festival Fadžr velja za najpomembnejši letni kinematografski dogodek v Iranu, kjer se predstavijo najnovejši dosežki domače produkcije. Film Balmaske s sodelovanjem uveljavljenih igralskih imen, kot je Pourarab, cilja na visoko prepoznavnost in strokovno oceno kritikov. Režiser Habibi je v svojem delu uporabil specifičen vizualni slog, ki naj bi po mnenju poznavalcev predstavljal osvežitev v iranskem filmskem prostoru. Podrobnosti o sami zgodbi ostajajo skope, vendar napovedi o preobrazbi glavnih igralcev vzbujajo zanimanje javnosti.

Govorec iranskega zunanjega ministrstva, Baghai, je na vprašanje novinarja odgovoril v narečju Yazdi, kar je sprožilo zanimanje in pozornost javnosti.

Razkrit je bil plakat za deveto filmsko olimpijado za mlade v Iranu, ki ga je oblikoval Mojtaba Heydarpanah.

Predsednik je izrekel sožalje ob smrti Bahrama Beizaija, pomembnega iranskega filmskega in gledališkega režiserja. Izrazi sožalja prihajajo iz Irana, kar nakazuje na njegovo pomembno vlogo v iranski kulturi.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v petek, 2. januarja 2026, ponovno dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je poročalo, da je povprečni indeks onesnaženosti dosegel vrednost 115, kar ozemlje mesta uvršča v t. i. oranžno območje. Glavni vir onesnaženja so trdni delci velikosti pod 2,5 mikrona (PM2,5), ki v mestu ostajajo zaradi pomanjkanja vetra in neugodnih vremenskih razmer. Stanju botruje dolgotrajno obdobje pomanjkanja padavin in temperaturna inverzija, ki zadržuje izpuste prometnega in industrijskega sektorja nad mestom. Lokalne oblasti so svetovale starejšim, otrokom in osebam z respiratornimi boleznimi, naj omejijo dolgotrajne dejavnosti na prostem. Gre za nadaljevanje niza incidentov s slabo kakovostjo zraka, ki so iransko prestolnico pestili že v preteklih mesecih.

Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je 11. januarja sporočilo, da je povprečna kakovost zraka v iranski prestolnici dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Indeks kakovosti zraka je znašal 109, kar mesto uvršča v t. i. oranžno območje nevarnosti. Gre za ponavljajoč se pojav, ki je posledica kombinacije pomanjkanja vetra in visoke koncentracije trdnih delcev v ozračju. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne razmere predstavljajo tveganje predvsem za otroke, starejše in osebe z boleznimi dihal ali srca. Trenutno poslabšanje je del širšega vzorca povečanega onesnaženja, ki je Teheran zajelo že v preteklih mesecih. Kljub prizadevanjem lokalnih oblasti za nadzor emisij ostaja kakovost zraka v prestolnici pod kritično mejo, kar zahteva previdnostne ukrepe prebivalstva.

Kakovost zraka v Teheranu je ponovno dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je sporočilo, da je povprečni indeks onesnaženosti trenutno v t. i. oranžnem območju, kar zahteva previdnost starejših, otrok in oseb z boleznimi dihal ali srca. Težave z onesnaženostjo v iranski prestolnici so se v zadnjih mesecih stopnjevale, saj je mesto od novembra lani večkrat prešlo mejo varne kakovosti zraka. Glavni vzroki za kritično stanje ostajajo gosta prometna infrastruktura, uporaba goriv nizke kakovosti in toplotni obrati, ki v zimskih mesecih zadržujejo smog nad mestom. Po najnovejših meritvah prestolnica beleži le peščico dni s čistim zrakom v celotnem koledarskem letu.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je ostro obsodila trditve, ki so se pojavile v javnosti glede nepomembnosti roka uporabnosti zdravil. Vodja tehničnega nadzora pri IFDA je opozoril, da lahko uživanje zdravil po izteku roka uporabnosti povzroči resne zdravstvene zaplete ali zmanjša učinkovitost zdravljenja. Odziv organizacije je sledil po objavi pogovorne oddaje na spletu, v kateri so gostje širili nestrokovne informacije o varni uporabi pretečenih farmacevtskih izdelkov. Predstavniki zdravstvenih oblasti so poudarili, da so takšne izjave v virtualnem prostoru nevarne in zavajajoče. Pozvali so državljane, naj zaupajo le uradnim navodilom proizvajalcev in zdravstvenih delavcev, saj se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni. Nadzorni organi bodo okrepili spremljanje vsebin na družbenih omrežjih, ki bi lahko ogrozile javno zdravje s spodbujanjem neustrezne uporabe zdravil.

Meteorološka služba province Teheran je izdala opozorilo o ponovnem povečanju onesnaženosti zraka v iranski prestolnici. Zaradi pomanjkanja zadostnega vetra in povečane koncentracije lokalnega prahu pričakujejo, da se bo kakovost zraka v najbolj prometnih delih mesta znatno znižala. Opozorilo velja od nocojšnjega večera pa vse do petka, 2. januarja, ko naj bi bila koncentracija trdnih delcev najvišja. Strokovnjaki napovedujejo, da bo neugodna vremenska situacija brez vetra povzročila kopičenje emisij iz prometa in industrije, kar neposredno vpliva na zdravje prebivalstva v urbanih središčih. Stanovalcem, predvsem ranljivim skupinam, svetujejo omejitev gibanja na prostem v času največjih obremenitev. Gre za ponavljajočo se težavo v Teheranu, ki se v zimskih mesecih zaradi temperaturne inverzije pogosto spopada s kritičnimi ravnmi smoga.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je izdala uradno opozorilo, v katerem poudarja, da se pod nobenim pogojem ne sme uporabljati zdravil po preteku roka uporabnosti. Tiskovni predstavnik agencije je izpostavil, da uporaba tovrstnih farmacevtskih izdelkov resno ogroža zdravje potrošnikov in zmanjšuje učinkovitost zdravljenja. Po navedbah strokovnjakov so datumi izteka roka uporabnosti določeni na podlagi natančnih znanstvenih izračunov, njihovo neupoštevanje pa predstavlja tveganje za širšo družbo. Agencija je opozorila, da se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni, kar lahko privede do nepredvidenih stranskih učinkov ali toksičnih reakcij v telesu. Poudarili so, da je zagotavljanje varnosti bolnikov prednostna naloga, zato morajo biti tako ponudniki zdravstvenih storitev kot končni uporabniki izjemno pozorni na oznake na embalaži. Poziv k previdnosti prihaja po pojavu javnih razprav o morebitni uporabnosti določenih substanc po izteku roka, kar je uradni Teheran odločno zavrnil kot nevarno prakso.

Namestnik ministra za zdravje Irana je izjavil, da se v državi letno približno 57.000 smrti pripisuje onesnaženosti zraka. Ocenjena gospodarska škoda, ki jo povzroča ta zdravstveni problem, znaša med 17 in 18 milijardami dolarjev.

Ministrstvo za zdravje je izdalo približno 4000 dovoljenj za zaposlitev v zdravstvu brez obveznega razgovora. Generalni direktor za človeške vire na ministrstvu za zdravje je pojasnil trenutno stanje glede zaposlovanja novih kadrov. Napovedujejo se nadaljnja dovoljenja za zaposlovanje v letu 2026.

Več kot 250 medijskih hiš iz več kot 70 držav je protestiralo zaradi smrti številnih novinarjev v izraelski vojni proti Hamasu v Gazi. Poročali so, da je v Gazi invalidnost postala smrtna obsodba. Izraelska vojska je ubila najmanj 78 Palestincev v Gazi in okrepila bombardiranja mesta Gaza, medtem ko je blokirala večino humanitarne pomoči. V petih dneh je v Gazo prispelo le 534 tovornjakov pomoči od pričakovanih 3000, mnoge so oropali. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da se smrt počasi širi med prebivalci zaradi težkih razmer.

Vrhovno sodišče je objavilo razloge za pritožbo Erin Patterson, ki je obtožena trojnega umora s smrtno nevarnimi gobami. Pattersonova se uradno pritožuje na obsodbo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

V iranski provinci Semnan so javno usmrtili moškega, ki je bil obsojen zaradi posilstva dveh žensk v mestu Bastam. Predsednik sodišča province Semnan je potrdil, da je bila smrtna kazen izvršena danes zjutraj na območju, kjer je bil zločin storjen.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

V Grčiji so se pojavili različni odzivi na prihajajoče vladne napovedi na sejmu v Solunu (ΔΕΘ). Medtem ko vlada trdi, da je dosegla pomembno zmanjšanje davčnih utaj, sindikati pozivajo k protestom zaradi zaščite dohodka. Opozicijske stranke so kritične do vladnih ukrepov, medtem ko se pripravljajo na komunikacijsko protiofenzivo.