Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.

Ruska vojska je v vojno v Ukrajini uvedla novo tehnično modifikacijo brezpilotnih letal tipa Shahed (v ruskih virih poznanih kot Geran), ki so zdaj opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi (PZRK). Ta tehnološki preskok so potrdili vojaški strokovnjaki po objavi posnetkov prestreženega drona, ki je nosil omenjeno oborožitev. Gre za poskus povečanja grožnje ukrajinskemu vojaškemu letalstvu, zlasti helikopterjem in nižje letečim letalom, ki so bila doslej razmeroma varna pred tovrstnimi napadi iz zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za spremembo taktike uporabe brezpilotnih letal, saj se ta iz zgolj napadalnih sredstev za cilje na tleh spreminjajo v aktivno grožnjo v zračnem prostoru. Poleg raket PZRK so se v preteklosti že pojavile informacije o uporabi raket zrak-zrak tipa R-60 na teh dronih, kar kaže na sistematično nadgradnjo ruskega arzenala brezpilotnih letal. Nova oprema ruskim silam omogoča zasede v zraku, kar močno otežuje delovanje ukrajinske armadne aviacije na frontni črti in v zaledju.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Švicarske oblasti so potrdile, da med identificiranimi žrtvami požara v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana ni državljanov Rusije.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je kritiziral dejanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli in jih označil za nezakonita, vendar obenem za konsistentna z vidika zaščite ameriških interesov. Medvedjev trdi, da Združene države Amerike na Latinsko Ameriko gledajo kot na svoje "dvorišče" in da je primarni cilj Trumpove administracije pridobitev nadzora nad bogatimi venezuelskimi zalogami nafte. Ruski uradnik je te izjave podal po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Istočasno časnik The Wall Street Journal poroča, da ekipa predsednika Trumpa že intenzivno pripravlja podroben načrt za upravljanje Venezuele po odstavitvi Madura. Po navedbah visokega ameriškega uradnika se strategija osredotoča na obdobje po zajetju predsednika, pri čemer naj bi ZDA skušale vzpostaviti prehodno oblast, ki bi bila naklonjena Washingtonu. Trump je ob tem ponudil sodelovanje podpredsednici Delsy Rodriguez pod pogojem, da bo ta sodelovala z ameriško administracijo pri stabilizaciji države, kar bi po njegovih besedah prineslo bogato in varno Venezuelo brez potrebe po nadaljnji napotitvi ameriške kopenske vojske.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Po poročilih so ju pripadniki ameriških sil nemudoma prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta morala stopiti pred sodišče. Operacija je sprožila takojšnje in burne odzive po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti v več ameriških in evropskih mestih. V New Yorku, Washingtonu in Los Angelesu se je zbralo na stotine protestnikov, ki so obsodili po njihovem mnenju nezakonito ugrabitev tujega državnika in kršenje suverenosti Venezuele. Podobni protesti so potekali tudi v Dublinu, kjer so demonstranti na mostu Ha'penny Bridge opozarjali na nevarnost nasilnih menjav režimov. Medtem ko nekatere skupine venezuelske opozicije in del mednarodne javnosti zajetje praznujejo, so zaveznice Venezuele, na čelu z Rusijo in Iranom, dejanje ostro obsodile in ga označile za agresijo. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so jih zaznamovali vojaški manevri v Karibskem morju in visoke razpisane nagrade za Madurovo aretacijo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ujele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki se je začela z letalskimi napadi na strateške cilje v prestolnici Caracas, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah Bele hiše so Madura zajeli v njegovi rezidenci, ki so jo ameriški vojaki opisali kot trdnjavo iz jekla, ter ga prek letalonosilke USS Iwo Jima prepeljali v New York. Tam se Maduro že sooča z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede prihodnosti mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot agresijo na neodvisno državo in zahtevali takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja. Generalni sekretar ZN António Guterres je za ponedeljek sklical nujno sejo Varnostnega sveta ZN, saj naj bi ameriško posredovanje ustvarilo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Medtem ko nekatere latinskoameriške države, kot je Kolumbija, krepijo varnost na svojih mejah, je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tamkajšnja naftna polja, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Dogajanje je povzročilo tudi pretrese na svetovnih finančnih trgih, kjer je vrednost bitcoina strmoglavila pod 90.000 dolarjev.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Ruska zračna obramba je sestrelila še več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi. Skupno so jih uničili že več kot 40. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so obrambne sile preprečile še en poskus napada z brezpilotnim letalnikom na Moskvo.

Naftno zavezništvo OPEC+, ki ga vodita Savdska Arabija in Rusija, je v nedeljo potrdilo svojo odločitev, da bo vsaj do aprila ohranilo nespremenjeno raven ponudbe surove nafte. Organizacija se je za ta korak odločila kljub geopolitičnim pretresom in negotovosti na trgih, ki bi jih lahko povzročila nedavna aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani organov pregona Združenih držav Amerike. Zavezništvo je s tem sporočilo, da trenutno ne vidi potrebe po odzivanju na turbulence na trgu, ki so posledica političnih sprememb v eni izmed ključnih naftnih izvoznic. Stabilnost proizvodnih kvot ostaja prioriteta skupine, ki želi s to strategijo ohraniti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na svetovnem trgu energentov. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev prispevala k trenutni stabilnosti cen, čeprav ostajajo razmere v Venezueli pomemben dejavnik tveganja za prihodnje obdobje.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Po zajetju Nicolása Madura so Združene države Amerike izrazile pripravljenost sodelovati s preostalimi venezuelskimi voditelji, če bodo sprejeli "pravo odločitev", medtem ko je Ekvador omejil vstop Venezuelcem, ki so povezani z Madurovo vlado. Operacija ZDA v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih predstavljala ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko. Brazilska ministrica Gleisi Hoffmann je guvernerja São Paula, Tarcísia de Freitasa, označila za cinika zaradi njegovih komentarjev o vlogi Brazilije v situaciji v Venezueli.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije v Venezueli nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v prostore uprave za boj proti drogam (DEA). Maduro, ki je državi vladal več kot 12 let, se je po poročanju tujih medijev ob srečanju z ameriškimi agenti odzval s kratkim voščilom ob novem letu, kar so opazovalci ocenili kot nenavaden odziv na odvzem prostosti. Incident je sprožil val protestov po celotnih ZDA, od Washingtona do New Yorka, kjer so nasprotniki Trumpove administracije obsodili vojaško posredovanje in aretacijo tujega voditelja označili za ugrabitev. Politični odmevi segajo tudi v lokalno sfero New Yorka, saj je novi župan mesta v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom osebno izrazil nasprotovanje vojaškemu napadu na Venezuelo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko zavezniki ZDA dogajanje spremljajo s tihim soglasjem ali previdnostjo, tekmice, na čelu z Rusijo, zahtevajo takojšnjo izpustitev Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neizpolnjenih ultimatov, ki so privedli do neposrednega ameriškega posega na južnoameriška tla.

Latinskoameriške države in Španija so skupno obsodile ameriške napade v Venezueli, medtem ko začasna vlada podpira Madura. Po ugrabitvi ni prišlo do večjih mobilizacij v Venezueli, bodisi proti imperialističnemu napadu bodisi v podporo. Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, je ena izmed treh kandidatov za naslednika Nicolása Madura.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, so Venezuelci šokirani in se soočajo z negotovo prihodnostjo. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z venezuelskimi voditelji, če sprejmejo "pravo odločitev". Demokratski voditelji so obsodili posredovanje ZDA kot nezakonito in brez odobritve kongresa. Rusija in Kitajska vidita operacijo kot ponižanje in izziv, saj ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Nicolása Madura so ameriške sile po aretaciji premestile v zapor v Brooklynu, kjer naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku. Demokratski voditelji so ostro kritizirali Trumpovo vojaško operacijo v Venezueli in jo označili za nezakonito, saj ni imela odobritve kongresa. V Madridu so potekali protesti proti 'imperialistični agresiji' ZDA v Venezueli. Obenem se razkriva ozadje Madura, ki se je povzpel od voznika avtobusa do predsednika, medtem ko se je Venezuela soočala z gospodarskim propadom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo urada predsednika imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Imenovanje 39-letnega generalporočnika Budanova, ki velja za eno najbolj priljubljenih in skrivnostnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, predstavlja pomemben strateški premik. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v kritičnem obdobju ruske invazije osredotočiti predvsem na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Budanov na tem ključnem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, dolgoletno desno roko predsednika, ki je novembra odstopil zaradi odmevnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Premik v vodstvu administracije sovpada s poročili o ruskih ozemeljskih pridobitvah v letu 2025, ki so bile po nekaterih analizah največje od začetka vojne leta 2022. Medtem ko se vojna bliža svoji četrti obletnici, se v Kijevu pod vodstvom novega vodje urada že začenjajo pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci o novih mirovnih predlogih in finančni pomoči za obnovo države.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

V vasi Horli na zasedenem območju južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah ruskih oblasti zahteval najmanj 27 smrtnih žrtev, med njimi tudi enega otroka. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih več kot 50 oseb. Ruska stran je dogodek označila za pokol civilnega prebivalstva, medtem ko Kijev in Moskva podajata različne interpretacije dogodka v okviru stopnjevanja zračnih napadov na obeh straneh fronte. Ruski uradniki so potrdili, da se je število žrtev čez praznike povzpelo na 29, saj so nekateri huje poškodovani podlegli poškodbam v bolnišnicah. Incident v regiji Herson predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na civilno infrastrukturo v zadnjem obdobju in meče senco na diplomatska prizadevanja za mir. Stopnjevanje strategije "oko za oko" se odraža v vse pogostejših ukrajinskih napadih na cilje globoko v zasedenih ozemljih in znotraj meja Ruske federacije, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključno mesto vodje predsedniškega urada imenoval generalporočnika Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanov na tem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje predstavlja pomemben odklon od ustaljene prakse, saj bo urad predsednika prvič vodila vojaška oseba, kar kaže na povečano osredotočenost Kijeva na varnostna vprašanja in obrambne reforme sredi stopnjevanih ruskih napadov. Odločitev o imenovanju Budanova prihaja v trenutku, ko ruske sile na bojiščih dosegajo največje ozemeljske pridobitve od prvega leta invazije, saj so v letu 2025 zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Zelenski je ob tem poudaril, da bo Budanov odgovoren za področja varnosti, krepitve obrambnih sil in prihajajočih mirovnih pogajanj. Hkrati so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki EU in Nata, da bi uskladili mirovne predloge in finančni paket za obnovo države, ki naj bi po ocenah mednarodnih institucij v prihodnjem desetletju znašal okoli 800 milijard dolarjev.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

Venezuelska protiletalska obramba ruskega izvora med obsežnim dvournim ameriškim bombardiranjem države v soboto, 3. januarja 2026, ni odgovorila na napade. Kot poroča španski časnik El Pais, so ameriška letala izvedla intenzivne letalske operacije na ključne cilje v prestolnici Caracas in drugod po državi, medtem ko so sofisticirani ruski obrambni sistemi, s katerimi je Moskva leta opremljala režim Nicolasa Madura, ostali popolnoma neaktivni. Po navedbah poročil so ulice Caracasa po napadu ostale prazne, v državi pa je bilo razglašeno izredno stanje. Vojaška operacija Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bila usmerjena v destabilizacijo in odstranitev Madurovega režima. Kljub dolgoletnim ruskim zagotovilom o učinkovitosti njihove oborožitve, venezuelska stran ni uspela sprožiti povratnega ognja, kar odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme ali pripravljenosti posadk. Rusija in Iran sta napad že ostro obsodila, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o razlogih za popolno odpoved obrambne infrastrukture v ključnem trenutku.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Anushka Asthana poroča izpred pripora, kjer zadržujejo Nicolása Madura. Medtem venezuelska začasna vlada sporoča, da še vedno podpira Madura, ki v newyorškem priporu čaka na obtožbe v zvezi z mamili.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi Nicolasu Maduroju ponudil možnost izgnanstva v Turčijo, a je Maduro to zavrnil. Trump je izjavil, da bo Amerika sodelovala z novo začasno predsednico Venezuele, Delcy Rodriguez, pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Opozoril pa jo je tudi, da se bo soočila z resnimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Trumpova administracija ocenjuje operacijo proti Maduroju kot dokaz ameriške prevlade in sporočilo Rusiji in Kitajski.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele, da bi zagotovila kontinuiteto vlade. Republikanski voditelj Hakeem Jeffries je dejal, da je bilo dejanje Trumpove administracije v Venezueli "vojno dejanje". Medtem so v Italiji potekale manifestacije v podporo Venezueli.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Po aretaciji Nicolasa Madura v Venezueli, so v ZDA razkrili, da so se za vojaško posredovanje odločili, ker so Madurjeve javne plese razumeli kot posmeh Združenim državam Amerike. Hkrati so tovorna letala ameriške vojske prispela v Veliko Britanijo, kar nakazuje na priprave za napade na Iran.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Po aretaciji Nicolasa Madura je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delsi Rodriguez kot začasno predsednico države. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rodriguezovi, da bo plačala višjo ceno kot Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Ruski podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je dejal, da so poteze Trumpa v Venezueli sicer nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Ameriški državni sekretar je izjavil, da Venezuela ni Irak ali Libija in da se ZDA ne vmešavajo v politične zadeve drugih držav, temveč ščitijo ameriške interese.