Objavljeno: 4. 1. 2026 12:42
Venezuelska protiletalska obramba ruskega izvora med obsežnim dvournim ameriškim bombardiranjem države v soboto, 3. januarja 2026, ni odgovorila na napade. Kot poroča španski časnik El Pais, so ameriška letala izvedla intenzivne letalske operacije na ključne cilje v prestolnici Caracas in drugod po državi, medtem ko so sofisticirani ruski obrambni sistemi, s katerimi je Moskva leta opremljala režim Nicolasa Madura, ostali popolnoma neaktivni. Po navedbah poročil so ulice Caracasa po napadu ostale prazne, v državi pa je bilo razglašeno izredno stanje.
Vojaška operacija Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bila usmerjena v destabilizacijo in odstranitev Madurovega režima. Kljub dolgoletnim ruskim zagotovilom o učinkovitosti njihove oborožitve, venezuelska stran ni uspela sprožiti povratnega ognja, kar odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme ali pripravljenosti posadk. Rusija in Iran sta napad že ostro obsodila, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o razlogih za popolno odpoved obrambne infrastrukture v ključnem trenutku.
3. jan. 2026
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežne zračne napade na strateške vojaške objekte v Venezueli in pridržale Nicolasa Madura. Rusija in Iran sta dejanje takoj označila za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava.
"Dve uri intenzivnega bombardiranja, nato pa tišina."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| El Pais | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na globalnih naftnih trgih in usklajevanja skupne zunanje politike Evropske unije. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja ameriška vojaška posredovanja, saj ta vplivajo na varnostno dinamiko med Zahodom in Rusijo.
Poleg tega morebitna begunska kriza ali gospodarski zlom v Južni Ameriki lahko posredno vplivata na evropsko varnostno in ekonomsko arhitekturo, v katero je Slovenija močno vpeta.
Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.
3. jan 13:42
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.
14. nov 22:04
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.
14. okt 6:12
Ruske sile so v ponedeljek napadle Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, z vodenimi bombami, zaradi česar je bilo 30.000 odjemalcev v treh okrožjih brez električne energije. Župan Ihor Terehov je sporočil, da je bil delni izpad električne energije posledica ruskega napada. Regionalni guverner Oleh Sinjehubov je dodal, da so ruske sile za napad na Nemišli uporabile vodene bombe.
25. nov 10:56
Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.
V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Nicolas Maduro | Negativno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| El Pais | nevtralno |
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na globalnih naftnih trgih in usklajevanja skupne zunanje politike Evropske unije. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja ameriška vojaška posredovanja, saj ta vplivajo na varnostno dinamiko med Zahodom in Rusijo.
Poleg tega morebitna begunska kriza ali gospodarski zlom v Južni Ameriki lahko posredno vplivata na evropsko varnostno in ekonomsko arhitekturo, v katero je Slovenija močno vpeta.