Palestinska podpora Venezueli, Rodríguez poziva k sodelovanju, Trump grozi in Bitcoin kandidat za predsednika.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.