ZDA so napovedale, da bo nekdanji palestinski namestnik ministra Ali Shaath vodil nov tehnokratski odbor, ki bo zadolžen za upravljanje Gaze po vojni. Po poročanju arabskih medijev so se o tem dogovorili Egipt, Katar in Turčija.

Izraelske občinske oblasti so sprožile postopke za potrditev gradnje dveh večjih nezakonitih naselbin v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, kar po mnenju analitikov pomeni strateško potezo za trajno ločitev mesta od Zahodnega brega. Osrednji del načrta predvideva izgradnjo približno 9.000 stanovanjskih enot na območju nekdanjega mednarodnega letališča, kar bi neposredno ogrozilo ozemeljsko celovitost palestinskih območij. Palestinski uradniki in mednarodni opazovalci so projekt označili za usodnega za možnost vzpostavitve neodvisne palestinske države. Načrtovana gradnja na severnem delu mesta bi prekinila ključne prometne in urbanistične povezave med severnim Jeruzalemom in preostalim delom Zahodnega brega. Izraelske oblasti kljub mednarodnim opozorilom nadaljujejo s širitvijo projektov, ki so po mednarodnem pravu nezakoniti. Ta korak še dodatno zaostruje napetosti v regiji, saj palestinska stran opozarja na sistematično izpodrivanje prebivalstva in spreminjanje demografske slike zasedenega ozemlja. Napovedi o širitvi naselbin prihajajo v času povečanih trenj glede prihodnosti upravljanja palestinskih ozemelj. Kritiki poudarjajo, da izraelska vlada izkorišča trenutne politične razmere za pospešitev projektov, ki so bili v preteklosti zaradi mednarodnega pritiska zamrznjeni. Izgradnja tako obsežnega naselja bi po mnenju strokovnjakov dejansko onemogočila rešitev dveh držav, ki jo zagovarja večina mednarodne skupnosti.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Egiptovski minister za zunanje zadeve Badr Abdelati in njegov kolega iz Združenih arabskih emiratov, šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, sta opravila obsežen telefonski pogovor o zaostrovanju regionalnih kriz. V ospredju njunih pogovorov so bile razmere v Sudanu, kjer sta poudarila nujnost nadaljnjega usklajevanja v okviru t. i. četverice (Quad). Njun cilj je doseči humanitarno premirje ter vzpostaviti varna zatočišča in koridorje za pomoč civilnemu prebivalstvu, kar bi vodilo do popolne prekinitve ognja. Poleg sudanskega konflikta sta ministra obravnavala tudi kritične razmere v Palestini, vključno z dogajanjem v Gazi in na Zahodnem bregu. Razpravljala sta o prizadevanjih za uresničitev mirovnih načrtov ter stabilizacijo razmer na vojnih območjih. Dialog je vključeval tudi vprašanje Jemna, pri čemer sta državi potrdili zavezanost k iskanju diplomatskih rešitev za zagotavljanje regionalne varnosti in stabilnosti, ki jo ogrožajo dolgotrajni spopadi v Arabskem svetu.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije sprožil burne odzive. Preklical je ukaze svojega predhodnika, Erica Adamsa, ki so priznavali proticionizem kot antisemitizem in omejevali proteste pred judovskimi objekti. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve ga je obtožilo antisemitizma, medtem ko so zagovorniki Palestine pozdravili njegove poteze. V Izraelu medtem Limor Son Har-Melech ponovno poziva k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije, ker jo ocenjuje kot antisemitsko.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je odredila predhodno preiskavo in na zaslišanje poklicala lokalnega igralca kriketa Furqana Ul Haqa, ki je na zasebnem turnirju v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Po spletu so zaokrožili posnetki in fotografije športnika z omenjenim simbolom med tekmo lokalne lige prvakov, kar je spodbudilo odziv varnostnih organov. Poleg igralca so policisti na zagovor poklicali tudi organizatorja turnirja, da bi pojasnila okoliščine dogodka. Incident se dogaja v občutljivem obdobju, ko indijske oblasti pozorno spremljajo javno izražanje solidarnosti s Palestino, zlasti v regijah z dolgo zgodovino političnih napetosti, kot je Džamu in Kašmir. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da preiskava poteka v smeri morebitnega kršenja javnega reda ali pravil o športnih prireditvah. Športnik in organizatorji se spopadajo z vprašanji o politični nevtralnosti na športnih terenih, medtem ko odločitev policije sproža razprave o svobodi izražanja v regiji.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 razkrila pretresljive podatke o varnosti medijskih delavcev po svetu. Po navedbah zveze je bilo v lanskem letu ubitih 128 novinarjev, pri čemer je bila Palestina najnevarnejša država za opravljanje tega poklica. Na tem območju je življenje izgubilo 56 novinarjev, kar predstavlja skoraj polovico vseh žrtev na svetovni ravni. Bližnji vzhod kot celota ostaja najbolj tvegano območje za poročanje, kjer se novinarji pri svojem delu spopadajo z nenehnimi grožnjami, fizičnim nasiljem in vojaškimi spopadi. Visoko število smrtnih žrtev med poročevalci v Palestini poudarja izjemno nevarno okolje, v katerem delujejo lokalni in tuji dopisniki, medtem ko poskušajo dokumentirati dogajanje na kriznih žariščih. Poročilo IFJ služi kot opomin na nujnost večje zaščite svobode medijev in varnosti novinarjev v konfliktnih conah.

Predsednik turškega nogometnega prvoligaša Trabzonspor, Ertuğrul Doğan, je objavil novoletno poslanico, v kateri je poleg športnih ambicij izrazil solidarnost s Palestino. V svojem nagovoru je poudaril, da bo klub pod njegovim vodstvom v prihajajočem letu še naprej deloval z enako zavzetostjo in odločnostjo, da bi ekipo popeljali do prihodnosti, ki si jo zasluži. Doğan je ob tem vsem zaželel zdravje, mir in upanje, hkrati pa je poseben poudarek namenil razmeram v Palestini, kar odraža širšo družbeno držo kluba v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko klub pod njegovim vodstvom išče stabilnost in pot nazaj v vrh turškega nogometa. Doğan je v svojem sporočilu javnosti poudaril pomen enotnosti in vztrajnosti, ki sta ključni za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova omemba Palestine v športnem kontekstu novoletnih želja je pritegnila pozornost turških medijev, saj združuje športne ambicije z odločnim humanitarnim sporočilom v obdobju praznovanj ob prehodu v novo leto.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Urad carigrajskega guvernerja je napovedal obsežne zapore cest v največjem turškem mestu, ki bodo veljale 31. decembra in 1. januarja. Ukrepi so bili uvedeni zaradi zagotavljanja varnosti med praznovanjem novega leta ter ob napovedanem množičnem pohodu v podporo Palestini, ki bo potekal na mostu Galata. Zapore bodo vplivale na prometno ureditev v ključnih mestnih okrožjih, vključno s Fatihom, Beyoğlujem, Şişlijem in Beşiktaşem. Policija je ob tem objavila seznam alternativnih poti za voznike in poudarila, da so omejitve nujne za nemoten potek načrtovanih dogodkov. Shod za Palestino, ki je načrtovan za prvi dan novega leta, odraža trenutne politične razmere in družbeno angažiranost v Turčiji glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Mestne oblasti prebivalce in obiskovalce pozivajo k upoštevanju navodil prometne signalizacije in uporabi javnega prevoza, kjer bo to mogoče.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Izraelski naseljenci so v nedeljo napadli in poškodovali palestinsko lastnino na zasedenem Zahodnem bregu. Uničevali so domove in vozila v mestih Hawara, Al-Jaba in Turmus Aya. Po podatkih poročil se je novembra zgodilo že 621 incidentov, kar kaže na porast nasilja izraelskih naseljencev.

Od začetka izraelske vojne v Gazi oktobra 2023 je bilo ubitih najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev, poroča Sindikat palestinskih novinarjev. Ciljanje novinarjev in njihovih družin naj bi bila strategija za zatiranje informacij.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Iranski in katarski zunanji minister sta v telefonskem pogovoru izmenjala mnenja o dogodkih v Palestini, Libanonu in Jemnu. Ministra sta pozvala k prekinitvi napadov na civiliste v Gazi in Libanonu.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Italijanska policija je aretirala sedem ljudi zaradi suma zbiranja več milijonov evrov za Hamas. Izdane so bile tudi mednarodne tiralice za dve dodatni osebi, povezani s primerom. Eden od člankov omenja financiranje te organizacije s strani Golobove vlade.

V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Žena predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, je na družbenih omrežjih objavila posnetek v zvezi z razstavo »Kalanlar« (Ostanki), ki je bila odprta včeraj in govori o Palestini. V objavi je izrazila prepričanje, da bo Gaza vstala iz pepela.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Hamas je obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da gre za del načrta o preselitvi Palestincev iz Gaze. Kitajska se je odzvala kritično na potezo Izraela, medtem ko je priznanje sprožilo negativen odziv v Afriki in arabskem svetu.

Na severu Izraela je Palestinec izvedel napad, v katerem je z avtomobilom povozil 68-letnega moškega in ga ubil, nato pa z nožem napadel in ubil še 19-letno dekle. Napadalec, ki je prišel z zasedenega Zahodnega brega, je bil ustreljen s strani civilista in odpeljan v bolnišnico. V napadu sta bili ranjeni še dve osebi.

V petek je palestinski napadalec na severu Izraela z avtomobilom zapeljal v množico in z nožem napadel ljudi, pri čemer sta umrli dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec je bil iz zasedenega Zahodnega brega in je bil ustreljen. Po napadu je Izrael sprožil vojaško operacijo v domnevnem napadalčevem domačem kraju na Zahodnem bregu.

Na severu Izraela je palestinski napadalec ubil moškega in žensko, preden ga je ranil civilist. Na Zahodnem bregu je izraelski rezervist s štirikolesnikom povozil Palestinca, ki se je ob cesti modlil. Rezervista so aretirali in mu zasegli orožje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle smrtonosne zračne napade na Islamsko državo v severozahodni Nigeriji. Napadi naj bi bili odgovor na poboje kristjanov. Nigerijske oblasti so potrdile, da so ZDA izvedle natančne zračne napade na teroristične cilje na njihovo zahtevo. Trump je obljubil nadaljnje napade, če se poboji kristjanov ne bodo ustavili. Napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v državi, kjer se nigerijska vojska že leta bori z različnimi oboroženimi skupinami.

V Gazi so izraelske sile ubile Palestinca, medtem ko se kršitve premirja nadaljujejo. Na zasedenem Zahodnem bregu se stopnjuje nasilje in ugrabitve. Palestinski moški je v severnem Izraelu z avtomobilom zapeljal v moškega in nato zabodel mlado žensko, oba sta umrla. Izraelska vojska je zaradi tega začela operacijo na območju napadalca.

Palestinsko ljudsko gibanje je obtožilo Palestinsko oblast (PA), da ni uspela zaščititi Palestincev v času genocida. Medtem se bodo izraelski napadi v Gazi nadaljevali.

Na Times Squareu v New Yorku se je pojavila digitalna oglasna deska z napisom "Jezus je Palestinec. Vesel božič," kar je sprožilo burne odzive in razprave. Ameriško-arabski odbor za boj proti diskriminaciji (ADC) je oglas lansiral z namenom osveščanja o vojni v Gazi in po njihovem mnenju izbrisu palestinske identitete. Oglas je razburil nekatere mimoidoče, medtem ko so drugi izrazili podporo sporočilu.

Palestinski kristjani v Gazi že tretje leto zapored božič praznujejo v žalosti, brez tradicionalne osvetlitve božičnega drevesa, ki je nekoč simboliziralo skupno praznovanje. Youssef Tarazi, palestinski kristjan iz Gaze, poudarja, da letos drevo ne bo zasijalo zaradi trenutnih razmer.

Papež Leon XIV. je pozval k pravičnosti, miru in stabilnosti za Libanon, Palestino, Izrael in Sirijo. Prav tako je pozval k pogumu za iskren, neposreden in spoštljiv dialog, da bi se končala vojna v Ukrajini. Njegova izjava je bila del božičnega sporočila pred blagoslovom 'Urbi et Orbi'.

Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Jaslični trg v Betlehemu na božični večer, kar je prineslo prepotrebno praznično vzdušje v Sveto deželo po dveh letih omejitev. Papež Leo XIV. je daroval svojo prvo božično mašo na predvečer božiča v baziliki svetega Petra.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Izraelski kabinet je odobril gradnjo 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Betzalel Smotrich sta med ključnimi akterji te odločitve, ki zadeva območje, ki ga je Izrael zavzel leta 1967. Istočasno je Netanjahu v božičnem sporočilu iz Jeruzalema poudaril, da je Izrael varen za kristjane, s čimer je potegnil vzporednico med versko svobodo v Izraelu in požigom božične dekoracije v palestinskem mestu Dženin.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Danska in trinajst drugih držav so obsodile izraelske načrte za širitev naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, kar naj bi preprečevalo oblikovanje palestinske države. Širitev naselbin je povzročila mednarodno ogorčenje.

Izrael je odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Minister za obrambo je napovedal, da Izrael ne bo zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Palestinci poročajo, da je Izrael blizu Jeruzalema porušil več sto domov, s čimer je razselil na stotine Palestincev.

Palestinski igralec in režiser Mohammed Bakri je umrl v starosti 72 let v izraelski bolnišnici zaradi srčnih in pljučnih težav. Njegov dokumentarni film "Jenin, Jenin" je bil v Izraelu prepovedan, leta 2022 pa ga je izraelsko vrhovno sodišče označilo za "obrekljivega".