Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o izraelskem priznanju Somalilanda
Objavljeno: 30. 12. 2025 6:56
30. dec 1:06
Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.
Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju po tem, ko je Izrael uradno priznal neodvisnost Somalilanda, odcepljene regije v Somaliji. Somalijska vlada je potezo ostro obsodila in jo označila za grožnjo mednarodnemu miru ter varnosti. Po mnenju Mogadiša bi lahko Izrael to priznanje uporabil kot pretvezo za prisilno preseljevanje Palestincev na območje Afriškega roga. Večina članic Varnostnega sveta je izrazila zaskrbljenost nad dejanjem Izraela, saj to spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije.
Med zasedanjem so se razkrila globoka diplomatska nesoglasja. Združene države Amerike so Varnostnemu svetu očitale dvojna merila, saj se po njihovem mnenju o priznanju palestinske države razpravlja drugače. Slovenski predstavnik pri Združenih narodih je v svojem nagovoru poudaril razliko v statusu in izpostavil, da je Palestina pod okupacijo. Razprava je osvetlila kompleksnost mednarodnih priznanj in geopolitične napetosti, ki presegajo zgolj vprašanje suverenosti v vzhodni Afriki.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Varnostnem svetu ZN je za Slovenijo neposredno relevantno, saj je država trenutno nestalna članica tega telesa. Slovenska diplomacija v teh razpravah aktivno sodeluje in oblikuje svoja stališča do vprašanj suverenosti in mednarodnega prava.
Slovenija prek svojega predstavnika v VS ZN izraža stališča, ki odražajo njeno zunanjo politiko glede vprašanja Palestine in spoštovanja mednarodno priznanih meja, kar neposredno vpliva na ugled in vpliv države v mednarodni skupnosti.
Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.
Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami.
Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.
Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran.
Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.
Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države.
Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.
Po vsej Somaliji so v torek potekali obsežni protesti, na katerih je tisoče ljudi izrazilo nasprotovanje nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država na svetu prizna neodvisnost odcepljene regije Somaliland. Demonstracije so zajele prestolnico Mogadiš in številna druga mesta, vključno z Baidoio, Markom, Galkayem in Las Anodom. Protestniki so obsodili izraelsko potezo kot nezakonito in razdiralno ter poudarili, da dejanje ogroža ozemeljsko celovitost in enotnost Somalije.
Udeleženci zbiranj so poleg zavračanja neodvisnosti Somalilanda ostro obsodili tudi širše izraelsko delovanje v regiji. V Mogadišu so se protestniki zbrali na mestnem stadionu, kjer so govorniki poudarjali, da gre za neupravičeno vmešavanje v notranje zadeve države. Somaliland, ki se nahaja na severu države, je svojo neodvisnost enostransko razglasil že pred desetletji, vendar ga do nedavne poteze Izraela ni uradno priznala nobena članica Združenih narodov.
Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.
Dogajanje v Varnostnem svetu ZN je za Slovenijo neposredno relevantno, saj je država trenutno nestalna članica tega telesa. Slovenska diplomacija v teh razpravah aktivno sodeluje in oblikuje svoja stališča do vprašanj suverenosti in mednarodnega prava.
Slovenija prek svojega predstavnika v VS ZN izraža stališča, ki odražajo njeno zunanjo politiko glede vprašanja Palestine in spoštovanja mednarodno priznanih meja, kar neposredno vpliva na ugled in vpliv države v mednarodni skupnosti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.