Izrael kot prva država uradno priznal neodvisnost Somalilanda

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Izrael je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Ta poteza vlade premierja Benjamina Netanjahuja je sprožila val mednarodnih obsodb, zlasti v islamskem svetu, Afriki, na Kitajskem in v Evropski uniji. Arabska liga, ki vključuje 22 držav, je odločitev označila za napad na regionalno varnost in napovedala povračilne ukrepe proti Izraelu, vključno s pravnimi, gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami. Zvezna vlada Somalije, katere del je Somaliland po mednarodnem pravu še vedno, je sporočila, da je priznanje brez pravne veljave in pomeni poseg v njihovo ozemeljsko celovitost. Somaliland se je od Somalije enostransko odcepil leta 1991 in od takrat deluje kot de facto neodvisna država z lastno valuto, vojsko in demokratičnim sistemom upravljanja, vendar do sedaj ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska odločitev je presenetila tudi administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa. V Mogadišu in drugih delih Somalije so zaradi priznanja izbruhnili množični protesti, saj prebivalci in oblast vidijo to potezo kot spodkopavanje enotnosti države. Izrael svojo odločitev zagovarja s primerjavo, da so številne države priznale palestinsko državo, medtem ko Somaliland že desetletja uživa stabilnost in mir v sicer nestabilnem Rogu Afrike.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.