Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Somalijska vlada je na tedenski seji odobrila obrambne sporazume s Pakistanom, Jordanijo in Katarjem. Na seji so razpravljali tudi o boju proti skupinam Al-Shabaab in Daacish.

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Po smrtonosnih spopadih med opozicijskimi silami in policijo v Mogadišu je župan Hassan Mohamed Hussein Muungaab prepovedal opozicijske proteste, razen če jih odobri njegova uprava. Somalijska vlada in opozicijski voditelji se medsebojno obtožujejo po oboroženem spopadu v bližini policijske postaje Warta Nabadda, kjer naj bi milice, povezane z opozicijo, napadle postajo in osvobodile pridržane. Župan je napovedal ostre ukrepe za preprečitev protestov, saj ne bo toleriral nemirov pod pretvezo politike.

Somalijska vlada je prvič komentirala smrt vplivnega voditelja Cumarja Cabdullaahija Cabdija, ki ga je ubil ameriški zračni napad v bližini neznane lokacije. Minister Fiqi se je prav tako odzval na incident.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah El-Sisi je na mednarodnem letališču El Alamein pospremil predsednika Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejka Mohameda bin Zajeda Al Nahjana, ki je bil na večdnevnem obisku v Egiptu. Predsednika sta se srečala že v ponedeljek, ko je El-Sisi sprejel bin Zajeda na letališču El Alamein.

V zračnem napadu blizu kraja Ceel-Buuh v regiji Sanaag v Puntlandu je bil ubit Caaqil Cumar Cabdullahi, eden od plemenskih starešin, skupaj z dvema drugima osebama. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, Puntland pa je napovedal preiskavo.

Predsednik Zvezne republike Somalija, Xasan Sheekh Maxamuud, je uradno odprl novo poslopje Poveljstva za izvidništvo in obveščevalno dejavnost somalijske vojske. Sodobno zasnovano središče naj bi okrepilo obrambne zmogljivosti in zagotavljanje varnosti države.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

Spletna stran za elektronske vizume v Somaliji ima varnostno pomanjkljivost, ki omogoča dostop do občutljivih podatkov. Al Jazeera je ugotovila, da spletišču primanjkuje ustreznih varnostnih protokolov, kar bi lahko izkoristili zlonamerni akterji in prenesli občutljive podatke.

Po poročanju medijev nadzorni odbor Pentagona ugotavlja, da je ravnanje ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha z občutljivimi vojaškimi podatki prek skupinskega klepeta v aplikaciji Signal potencialno ogrozilo ameriške vojake. Poročilo o preiskavi te komunikacije naj bi Hegsetha postavilo v slabo luč.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

V Južni Afriki so v torek začeli klinična preskušanja prvega doma razvitega oralnega cepiva proti koleri. Farmacevtsko podjetje Biovac iz Cape Towna razvija to cepivo, da bi se spopadlo z izbruhi kolere, ki so pogosto povezani s slabim dostopom do vode v Afriki. Trenutno preverjajo varnost cepiva na odraslih, kasneje pa bodo sledile primerjalne študije.

Somalijski premier Hamza Abdi Barre je v Mogadišu uradno odprl Somalijski forum o upravljanju interneta 2025 (SIGF 2025), ki predstavlja tretjo izdajo nacionalne platforme za digitalno politiko. Odprtje foruma poudarja vladno zavezo krepitvi digitalne infrastrukture in širjenju dostopa do varnega in zanesljivega interneta.

Predsednik Donald Trump je bil označen za 'poskus ustrahovanja' s strani senatorja Schumerja zaradi potencialne zaustavitve vlade. Hkrati je bil uradnik Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki je vodil kampanjo proti 'plenilcem', obtožen spolnega napada v preteklosti. Senatorka Murkowski je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti v Trumpovi administraciji, zaradi česar se je morala zanašati na časopise za informacije. Pojavila so se tudi vprašanja o Trumpovi podpori nadaljevanju bojev v Ukrajini, pri čemer je senator Graham ponovno objavil izjavo, ki nakazuje spremembo Trumpovega stališča.