Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek sporočilo, da so ruske sile zavzele mesto Chasiv Yar v ukrajinski regiji Doneck. Novico so poročali tako Straits Times kot The Star, kar poudarja pomen te trditve v tekočem konfliktu.
Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.
Rusija je sporočila, da je v vzhodni Ukrajini, med Bachmutom in Pokrovskom, zavzela strateško pomembno mesto Chasiv Yar, kjer je pred vojno živelo 12.000 ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je medtem potrdil dogovor o glavnih vidikih orožarskega posla.
Ruska vojska je sporočila, da je zavzela mesto Chasiv Yar v ukrajinski regiji Doneck. Mesto, ki je bilo mesece v središču spopadov, je pomembna utrdba ukrajinske vojske na vzhodu države. O zavzetju poročata tako italijanski iltempo.it kot francoski bfmtv.com.
Izrael je zavrnil Hamasove zahteve za prekinitev ognja v Gazi, vključno z umikom iz koridorja Philadelphia in odprtjem mejnega prehoda Rafa, s čimer so se pogajanja ustavila. Minister za izobraževanje Yoav Kisch je izjavil, da Hamas, ki ga je označil za sodobne naciste, ne bo ostal v Gazi in da Izrael močno napada Hamas na jugu. Priznal je tudi, da se država sooča z dolgim obdobjem rehabilitacije na severu. Ameriški odposlanec Witkoff je obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za razširitev pomoči Gazi po propadlih pogajanjih o premirju.
Rusija je izvedla obsežne zračne napade z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, vključno z otrokom, in več deset ranjenih. Uničeni sta bili tudi šola in vrtec. Ukrajinski predsednik Zelenski je napade označil za »morilske«. Rusija trdi, da je po 16-mesečnih bojih zavzela mesto Časiv Jar v vzhodni Ukrajini, kar pa ukrajinska vojska zanika. Poročali so tudi, da so ukrajinske sile napadle radijsko tovarno v Penzi, ki proizvaja komunikacijsko opremo za rusko vojsko.
Donald Trump je na družbenem omrežju X pozval Dmitrija Medvedeva, naj bo pozoren na svoje besede, potem ko je Medvedev dejal, da so Trumpovi ultimatumi korak k vojni. Trump je tudi izjavil, da ZDA skoraj ne trgujejo z Rusijo in da bi se to moralo nadaljevati.
TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.
Analitiki opozarjajo, da je ameriška družba vstopila v 'vojno fazo' četrtega preobrata, kar prinaša visoko tveganje za katastrofo. Država bi lahko izbruhnila v upor ali državljansko nasilje, se geografsko razdelila ali podlegla avtoritarni vladavini. V primeru vojne bi ta bila izjemno tvegana in zahtevala maksimalen napor, kar pomeni totalno vojno. Vsak četrti preobrat je namreč zabeležil velikansko tveganje.
Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.
Dokumentarni film 'Vzhajajoča jeza' (A Rising Fury) bo 1. avgusta razkril srhljive začetke ruske vojne v Ukrajini, sledil pa bo ukrajinskemu paru in potekal od kijevske vstaje leta 2013 do obsežne ruske invazije. Medtem Al Jazeera poroča o ključnih dogodkih 1253. dneva vojne, kar kaže na nenehno prisotnost konflikta v mednarodnem prostoru.
Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijski izvoz in 'kazni' zaradi trgovine z Rusijo, rekoč, da mu ni mar, kaj Indija počne z Rusijo. Medtem je senator Mitch McConnell pozval ZDA k dolgoročni strategiji proti Rusiji, pri čemer je poudaril, da je boj Ukrajine lekcija za ZDA in zaveznike. Trump je ostro kritiziral tudi Dmitrija Medvedjeva, nekdanjega ruskega predsednika in podpredsednika ruskega sveta za varnost, na svojem omrežju Truth Social.
Rusija je v zasedenih regijah sistematično brisala sledi ukrajinske nacionalne identitete, kar je bil del Putinovega "eliminacijskega imperializma". Ruska obveščevalna služba SVR je poročala o skrivnem sestanku zahodnih in ukrajinskih uradnikov, ki naj bi načrtovali zamenjavo Zelenskega z bivšim vojaškim poveljnikom Valerijem Zalužnim. Madžarski premier Orban je opozoril, da bi vstop Ukrajine v EU Evropo spremenil v "bojno polje". Ameriški predsednik Trump se je po šestih mesecih v Beli hiši iz mirovnika spremenil v vojnega hujskača, saj je napadel Iran in grozil z novimi napadi, bombardiral pa je tudi jememske upornike. V ospredju pa je ostalo prepričanje, da vojna pripada Rusiji in Ukrajini.
Izrael je Hamasu poslal sporočilo, da bo začel anektirati ozemlje ob meji z Gazo, če ne bo sprejel predloga premirja in izpustitve talcev. Vodja libanonskega militantnega gibanja Hizbalah, Naim Kasim, je medtem izjavil, da tisti, ki zahtevajo razorožitev gibanja, "služijo interesom Izraela". V ločeni novici so države Arabske lige, vključno s Savdsko Arabijo, Egiptom in Katarjem, prvič obsodile napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Dodatno, izraelski ministri in člani vladne koalicije so podpisali pismo, s katerim zahtevajo vstop skupin judovskih naseljencev v Gazo, da bi "preverili možnosti naselitve v tej regiji".
Med Donaldom Trumpom in Dmitrijem Medvedjevom je prišlo do posrednega spora. Trump naj bi tudi resno razmišljal o pomilostitvi Shona Combsa, znanega kot P. Diddy.
Poljska bo v petek sklenila pogodbo za nakup dodatnih 180 tankov K2 od Južne Koreje. Z uresničitvijo te pogodbe bo imela Poljska do leta 2030 več kot tisoč tankov, kar je več kot Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo skupaj, vendar manj kot Rusija. Ta poteza poudarja ambicije Poljske, da postane pomembna tankovska sila v Evropi.
Ameriški profesor John Mearsheimer meni, da se bo konflikt v Ukrajini razrešil po vojaški poti, saj niti Kijev niti Evropa ne bosta pristala na pogoje, sprejemljive za Moskvo. To pomeni, da Rusija ne bo več pogajala, temveč bo nadaljevala z vojaškim posredovanjem, dokler ne doseže svojih ciljev.
Ukrajinska agencija za notranjo varnost je aretirala majorja letalskih sil, ki je osumljen vohunjenja za Rusijo. Obtožen je razkrivanja lokacij in programov, kar naj bi Rusiji pomagalo pri napadih na letališča, kjer so nameščena bojna letala F-16 in Mirage. Medtem pa je madžarski premier Viktor Orban opozoril, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo Evropo spremenil v 'bojno polje'. Orbanova izjava poudarja ločeno stališče Madžarske glede konflikta v Ukrajini, kljub večinoma rusofobnim tendencam v večini evropskih držav.
Ruske sile so v zadnjem času uporabile raketne drone za napade na zaledje Ukrajine, kar po mnenju ukrajinskega vojaškega analitika Oleksandra Kovalenka kaže na morebitno spremembo v ruski strategiji vodenja brezpilotnega bojevanja. Čeprav je še prezgodaj za dokončne ocene, je pomembno preučiti namen in posledice. Ob tem so ruske sile izvedle številne napade, vključno z 50 zračnimi napadi in uporabo skoraj 1300 kamikaza dronov, predvsem na območju Pokrovsk. Ameriško poročilo vojske medtem navaja, da se ruska kampanja v Ukrajini opira na maso, improvizacijo in brutalnost, ne pa na profesionalno pripravljenost ali visoko tehnologijo. Ukrajina medtem kaže ambicije glede balističnih raket, saj izjave ministra Šmihala kažejo na rastoče zaloge raket.
Ameriški zakon o avtorizaciji obveščevalnih dejavnosti (IAA) za leto 2026, ki ga je 17. julija sprejel senatni obveščevalni odbor, se osredotoča na kitajski vpliv v Evropi. To kaže na naraščajočo zaskrbljenost Washingtona glede širjenja Pekinga na stari celini, saj ameriški zakonodajalci in obveščevalne službe želijo zmanjšati kitajsko prisotnost v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.