APDEJT.si

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.

Rusija nadaljuje z razvojem svoje flote jedrskih ledolomilcev, ki je edinstvena na svetu. Predsednik Vladimir Putin je preko video-konference uradno začel gradnjo novega ledolomilca, imenovanega 'Stalingrad'. Kremelj poudarja, da je Rusija edina država, ki je sposobna serijsko proizvajati tovrstne ledolomilce.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je preko videokonference odobril začetek gradnje sedmega univerzalnega jedrskega ledolomilca projekta 22220, imenovanega "Stalingrad", v Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu. Putin je poudaril, da je Rusija edina država, ki serijsko proizvaja atomske ledolomilce, kar omogoča popoln tehnološki cikel znotraj države. "Stalingrad" bo del projekta 22220, ki ustvarja največje in najmočnejše ledolomilce na svetu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.

Nekdanji analitik ameriške CIE, Larry Johnson, je izjavil, da je NATO v slabšem položaju od Rusije po vseh ključnih kazalnikih. Poudaril je tudi, da notranja nesoglasja znotraj zveze NATO spodkopavajo njeno učinkovitost in enotnost.

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Deset let po napadih v Parizu se Islamska država (IS) ponovno vzpostavlja, a tokrat skoraj neopazno. Namesto centralno vodenega kalifata deluje IS kot senčno omrežje, ki se širi v nestabilnih regijah, predvsem v Afriki. Strokovnjaki poudarjajo, da IS ni izginila, temveč se je preoblikovala.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Finska je z jedrsko energijo in obnovljivimi viri skoraj popolnoma prekinila uvoz energentov iz Rusije. Kljub temu pa je država še vedno odvisna od svojega vzhodnega soseda v nekaterih pogledih. Podzemni jedrski 'trezor' v državi članici Nata, 450 metrov pod zemljo, igra ključno vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.