Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro bo v četrtek po napovedih zdravniške ekipe zapustil zasebno bolnišnico v Brasilii, kjer je preživel osem dni. V tem času je prestal štiri različne operativne posege, s katerimi so zdravniki oskrbeli njegove zdravstvene težave. Kljub odpustu iz bolnišnice se nekdanji voditelj ne bo vrnil na prostost, temveč ga bodo premestili nazaj v celico zvezne policije, kjer prestaja svojo zaporno kazen. Bolsonaro, ki velja za vidnega predstavnika skrajne desnice, je bil hospitaliziran od 24. decembra. Zdravniki so po opravljenih pregledih potrdili, da je njegovo stanje stabilno in primerno za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Nekdanji predsednik sicer prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi obtožb, povezanih s poskusom državnega udara, kar ostaja osrednja točka političnih razprav v državi.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

Otok Kiritimati v otoški državi Kiribati ter sosednji pacifiški državi Samoa in Tonga so kot prvi na svetu uradno vstopili v novo leto 2026. Zaradi svoje geografske lege v časovnem pasu, ki je dvanajst ur pred srednjim greenwiškim časom, so približno 7.000 prebivalcev Kiritimatija in prebivalci okoliških otokov polnoč proslavili že ob 11. uri po srednjeevropskem času. Zaradi specifičnih časovnih pasov v Pacifiku se praznovanja po svetu začenjajo v tem delu Oceanije, od koder se val praznovanj postopoma širi proti zahodu. Kljub temu da gre za razmeroma majhne skupnosti, dogodek vsako leto pritegne svetovno pozornost, saj simbolizira začetek novega koledarskega cikla na globalni ravni. Večjih posebnosti ali incidentov ob vstopu v novo leto iz teh regij niso poročali, praznovanja pa so potekala v skladu s krajevnimi običaji.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Združene države Amerike so v zadnjih petih mesecih znatno povečale svojo vojaško prisotnost v mednarodnih vodah Karibskega morja, kar je sprožilo nove napetosti z Venezuelo. Ameriška administracija operacijo utemeljuje kot okrepljen boj proti trgovini z drogami, v okviru katerega so z vojaškimi letali in plovili uničili več kot 30 čolnov, domnevno povezanih z narkokarteli. Poleg tega so ameriške sile zasegle več naftnih tankerjev, ki so kršili sankcije, uvedene proti venezuelskemu režimu. Akcija se je stopnjevala po avgustovski odločitvi Washingtona, da poveča nagrado za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura na 50 milijonov dolarjev, saj ga obtožujejo narkoterorizma. Vlada v Caracasu je vojaški premik označila za neposredno grožnjo suverenosti in poskus nasilne menjave režima. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump avgusta lani odobril uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim kartelom, ki so bili označeni za teroristične organizacije. V operaciji sodeluje približno 4000 vojakov, številne ladje in zračna plovila, kar predstavlja eno največjih mobilizacij v regiji v zadnjih letih. Venezuelski predsednik Maduro medtem trdi, da gre za imperialistični pritisk, ki ga podpira domača opozicija.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem zadnjem javnem nagovoru ostro zavrnil trditve Washingtona o domnevnih napadih in nezakonitih dejavnostih v njegovi državi, pri čemer je ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa obtožil širjenja lažnih novic. Maduro je poudaril, da so poročila o napadih na velike objekte in vpletenosti države v trgovino z mamili zgolj propagandno orodje, namenjeno destabilizaciji regije in opravičevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji vojaških incidentov, vključno z ameriškim napadom na kopensko infrastrukturo decembra lani. Medtem ko Washington trdi, da so operacije usmerjene proti narkokartelom, Maduro vztraja, da gre za neposredno agresijo na suverenost Venezuele. Kljub prisotnosti ameriških vojaških sil v bližini venezuelskih obal in stopnjevanju diplomatskega pritiska, Maduro ostaja na oblasti in je nedavno nastopil svoj tretji šestletni mandat, ki ga opozicija in del mednarodne skupnosti sicer označujeta za nelegitimnega.

Železniški promet na progi, ki vodi do Machu Picchuja, je bil ponovno vzpostavljen. Po trčenju vlakov so aretirali štiri osebe. Koncesionar proge, Ferrocarril Transandino, je potrdil ponovno vzpostavitev prometa med Ollantaytambom in Machu Picchujem.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil možnosti novih napadov na Venezuelo. Ponovno je obtožil Nicolasa Madura, da je manipuliral z volitvami. Te izjave so prišle v času naraščajočih napetosti med državama, ob tem pa so ZDA v Karibsko morje napotile osem vojaških ladij in podmornico.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

V mehiški zvezni državi Aguascalientes je v ponedeljek v 41. letu starosti umrl Juan Pedro Franco, ki je leta 2017 vstopil v Guinnessovo knjigo rekordov kot najtežji človek na svetu. Po navedbah njegovega osebnega zdravnika Joséja Antonia Castañede je bila za Franca usodna odpoved ledvic zaradi okužbe. Njegova smrt označuje konec dolgotrajnega boja z ekstremno debelostjo in povezanimi zdravstvenimi zapleti, ki so zaznamovali večino njegovega odraslega življenja. Franco je na vrhuncu svoje teže tehtal skoraj 600 kilogramov, zaradi česar je bil več let prikovan na posteljo. V zadnjih letih je pod vodstvom zdravniške ekipe prestal več operacij za zmanjšanje telesne teže in strogo dieto, s čimer mu je uspelo izgubiti precejšen del teže. Kljub uspešnemu hujšanju in prizadevanjem za izboljšanje zdravstvenega stanja so kronične bolezni pustile trajne posledice na njegovih notranjih organih. Njegova zgodba je v preteklosti pritegnila svetovno pozornost kot opomin na resnost ekstremnih oblik debelosti.

Milijoni Kubancev so božič in božični večer preživeli brez elektrike, saj so obsežni izpadi električne energije prizadeli celotno državo. Napovedi državnega podjetja Unión Eléctrica (UNE) o nadaljnjih izpadih so povzročile veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom.

James Ransone, ameriški igralec znan po vlogah v »The Wire« in »It: Chapter Two«, je umrl v petek v Los Angelesu. Star je bil 46 let. Mrliški oglednik okrožja Los Angeles je sporočil, da je šlo očitno za samomor.

Papež Leon XIV. je med tradicionalnim blagoslovom figuric Jezusa otroka po molitvi Angelusa pozval vernike, naj molijo za to, da bi vsi otroci sveta živeli v miru. Poziv je naslovil na vernike s papeške palače in jih prosil, naj v molitvah ne pozabijo na njegove namene.

Real Madrid se je v šestnajstini finala pokala Copa del Rey pomeril s tretjeligašem Talavero in zmagal s 3:2. Kylian Mbappé je dosegel dva gola, enega iz enajstmetrovke v 41. minuti.

V venezuelski zvezni državi Aragua pogrešajo tri ribiče, ki se niso vrnili s svojega običajnega ribolovnega izleta. Oblasti in družine so v pripravljenosti od torka, 16. decembra, ko je bilo ugotovljeno, da se ribiči niso vrnili v pristanišče ob predvidenem času.

Papež Frančišek je v svojem prvem božičnem pozivu vernike spodbudil, naj na božično večerjo povabijo osamljene posameznike ali družine v stiski. Prav tako je pozval k izogibanju nepotrebnemu nakupovanju, ki ga je označil za 'nakupovalni doping'. S tem želi poudariti pomen solidarnosti in pozornosti do tistih, ki so v prazničnem času najbolj ranljivi.

Nova študija je ovrgla hipotezo, da je Homo sapiens evoluiral v vzhodni Afriki in se nato razširil proti jugu. Raziskava temelji na analizi starodavnih afriških genomov iz kamene dobe in ponuja nove vpoglede v izvor človeške vrste, ki je prisotna že najmanj 300.000 let.

Ameriški igralec in režiser Mel Gibson ter scenaristka Rosalind Ross sta po devetih letih skupnega življenja uradno potrdila svojo ločitev. Po navedbah tujih medijev naj bi se par tiho razšel že pred približno letom dni, vendar sta novico šele zdaj javno naznanila. Kljub razhodu sta 69-letni Gibson in 35-letna Rossova dosegla dogovor o skupni vzgoji njunega osemletnega sina Larsa. Zveza med zvezdnikom in scenaristko se je začela leta 2014, v javnosti pa sta se prvič skupaj pojavila v začetku leta 2016. Medtem ko njuni predstavniki poudarjajo zavezanost k starševstvu, ostajajo podrobnosti o vzrokih za konec dolgoletnega partnerstva zasebne. Za Gibsona je osemletni Lars sicer deveti otrok, igralec pa je v preteklosti že polnil medije s svojimi odmevnimi razhodi in zasebnim življenjem.

V New Yorku je po krajši bolezni v 72. letu starosti umrl ameriški igralec Isiah Whitlock Jr., ki je bil najbolj prepoznaven po vlogi skorumpiranega senatorja Claya Davisa v kultni televizijski seriji Skrivna naveza (The Wire). Whitlockov zastopnik Brian Liebman je sporočil, da je igralec umrl mirno v krogu svoje družine. Njegova kariera je trajala več desetletij, v katerih se je uveljavil kot izjemen karakterni igralec tako na televizijskih zaslonih kot v filmskih produkcijah. Poleg vloge v seriji Skrivna naveza, kjer je zaslovel s svojo specifično in ikonično izgovarjavo določenih fraz, je Whitlock sodeloval pri številnih pomembnih projektih. Med drugim je nastopil v filmu Martina Scorseseja Dobri fantje (Goodfellas) iz leta 1990, pogosto pa je sodeloval tudi z režiserjem Spikom Leejem v filmih, kot sta Da 5 Bloods in BlacKkKlansman. Njegov prispevek k ameriški dramski produkciji je pustil neizbrisen pečat v sodobni pop kulturi.

Po skoraj desetletju predvajanja se je na pretočni platformi Netflix z epskim finalom zaključila svetovno priljubljena znanstvenofantastična serija Stranger Things. Zadnja epizoda, ki traja nekaj več kot dve uri, je bila na ogled postavljena 31. decembra, s čimer so ustvarjalci izpolnili napovedi o velikem televizijskem dogodku ob koncu leta. Zadnji del pete sezone postavlja glavno junakinjo Eleven in njene prijatelje v dokončen spopad za usodo mesta Hawkins in sveta, ki ga ogrožajo sile iz vzporedne dimenzije Upside Down. Izid zadnje epizode je spremljalo izjemno zanimanje javnosti, saj so nekateri oboževalci finale spremljali tudi v kinematografih. Po navedbah soustvarjalcev serije, bratov Duffer, je ta del zasnovan kot celovečerni film, ki zaokrožuje zgodbe vseh ključnih likov. Netflix je v dneh pred premiero stopnjeval napetost z objavo več napovednikov, ki so namigovali na visoko stopnjo akcije in čustven zaključek serije, ki je od svojega začetka leta 2016 postala eden največjih kulturnih fenomenov digitalne dobe.

Francoska igralka Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, se je v Kanadi spominjajo tudi kot aktivistke za pravice živali in glasne nasprotnice kanadskega lova na tjulnje.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Letalske povezave med Španijo in Venezuelo bodo ostale omejene vsaj do sredine januarja. Prva prekinitev letov je sledila priporočilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Španske agencije za varnost v letalstvu (AESA). Iberia, Air Europa in Plus Ultra so prekinile lete med Madridom in Caracasom do 31. decembra po priporočilu ameriških oblasti in kasnejših opozorilih AESA.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Naveed Akram, 24-letni osumljenec za streljanje na plaži Bondi Beach v Sydneyju, je bil obtožen 59 kaznivih dejanj, vključno s 15 obtožnicami za umor. Do streljanja, ki ga policija obravnava kot antisemitski napad med praznovanjem Hanuke, je prišlo v nedeljo, v njem pa sta umrla dva strelca in 15 ljudi. V Sydneyju so se zbrale množice žalujočih, da bi se začeli pogrebi žrtev. Akram je bil obtožen v sredo, po tem ko se je zbudil iz kome v bolnišnici v Sydneyju.

Mednarodno združenje strokovnjakov za genocid je sprejelo resolucijo, v kateri obtožuje Izrael, da v Gazi izvaja genocid. Hamas je pozval ZN k takojšnji intervenciji po dveh izraelskih pokolih. V izraelskih napadih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 76 Palestincev, 281 pa je bilo ranjenih. Zaradi lakote, ki jo je povzročil Izrael, je avgusta umrlo 185 ljudi, v zadnjih 24 urah pa še 13, skupno pa je od začetka vojne umrlo več kot 360 ljudi, vključno s 130 otroki.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

V madridski bolnišnici Ruber Internacional so izvedli pionirski kirurški poseg, pri katerem so venezuelskemu pacientu odstranili agresiven tumor na koncu sapnika z uporabo napredne robotske tehnologije. Gre za prvo tovrstno operacijo na svetu, ki so jo opravili skozi eno samo majhno odprtino, pri čemer pacienta niso intubirali, kar bistveno skrajša čas okrevanja in zmanjša tveganje za zaplete. Operacijo je vodil priznani torakalni kirurg Diego González Rivas. Pacient je v Španijo pripotoval s pomočjo fundacije González Rivas, ki se posveča zagotavljanju dostopa do vrhunske medicinske oskrbe bolnikom iz držav v razvoju. Poseg predstavlja pomemben mejnik v torakalni kirurgiji, saj združuje robotsko natančnost z minimalno invazivnimi tehnikami, ki ne zahtevajo splošne anestezije s pomočjo umetnega predihavanja. Uspeh operacije odpira nove možnosti za zdravljenje zapletenih onkoloških obolenj dihal po vsem svetu.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Mednarodna raziskava, ki je vključevala sodelovanje španskega Inštituta za zdravje Carlos III, je pokazala, da cepljenje proti gripi pri miših ne le ščiti pred virusom, ampak tudi izboljša imunski odziv in zmanjšuje smrtnost zaradi sekundarnih bakterijskih okužb, ki so pogost vzrok resnih zapletov med epidemijami gripe.

Španski premier Pedro Sánchez je na božični večer na družbenih omrežjih objavil voščilo vsem Špancem, v katerem je namesto izraza "božič" uporabil izraz "prazniki". V videoposnetku, ki prikazuje različne načine praznovanja, Sánchez vsem Špancem želi vse najboljše za te dni, "ne glede na to, kako jih praznujejo" in "ne glede na to, kako čestitajo", pri čemer se nanaša na uradne jezike v Španiji. Tudi vodja Ljudske stranke, Alberto Núñez Feijóo, je objavil božično voščilo.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ZDA obtožil "dejanja tiranije" zaradi nedavnih vojaških napadov v vodah blizu Venezuele na plovila, za katera se domneva, da se uporabljajo za trgovino z drogami. Petro je izjavo podal v pogovoru za BBC v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN. Ob tem je še dejal, da je "vojna proti drogam" popoln neuspeh.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

V Maturínu v Venezueli je občina s programom "Živalski vrt gre v šolo" obiskala zasebno šolo Madre Teresa de Calcuta. Učenci so se lahko učili o naravi in imeli neposreden stik z živalmi iz živalskega vrta La Guaricha, s poudarkom na senzorični stimulaciji.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Po poročilih se oceani še naprej segrevajo, pri čemer so temperature morske površine v zadnjem letu dosegle rekordne vrednosti. Še posebej izrazito je to segrevanje v Baltskem morju, opazno pa je tudi v Severnem morju. Opažanja segrevanja oceanov potekajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, zadnje leto pa je prineslo nove rekordne vrednosti.

Na plažah se pojavljajo »Neptunove krogle«, ki so polne plastike. Te strukture, ki jih tvorijo morske rastline, sicer naravno čistijo morje pred plastičnimi odpadki, vendar znanstveniki opozarjajo, da niso trajna rešitev za problem onesnaženosti. Čeprav te krogle ujamejo plastiko, je to le začasna rešitev, saj se količine plastičnih odpadkov v morjih še naprej povečujejo. Ocenjuje se, da se vsako leto med 1,15 in 2,41 milijona ton plastike iz rek izlije v morja.

Močno deževje in tropski val številka 29 sta povzročila izpad električne energije v Caracasu in drugih delih Venezuele. Nacionalna električna korporacija (CORPOELEC) je sporočila, da je do izpada prišlo zaradi okvare na postaji El Junquito. Kljub temu je CORPOELEC hitro vzpostavil električno energijo v prizadetih območjih.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

Wayne Rooney je razkril, da se več kot šest mesecev ni pogovarjal s soigralcem Solom Campbellom, potem ko je ta bil jezen nanj zaradi sporne enajstmetrovke, ki jo je Rooney izsilil za Manchester United proti Arsenalu. Ponovno je pozval k strožjim sankcijam, vključno z odvzemi točk, za rasistično zlorabo.

Poleg poročil o smrti Dicka Cheneyja so se pojavile tudi ocene njegove politične zapuščine. Po mnenju politologa Maleka Dudakova naj bi Cheney predstavljal jastrebovsko zunanjo politiko ZDA in naj bi sprejemal številne odločitve za hrbtom Georgea Busha mlajšega. Cheney je deloval v štirih predsedniških administracijah in je bil znan po svoji vplivnosti.