V Iranu se je protivladno razpoloženje sprevrglo v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Val protestov, ki so ga sprožili rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, se je iz teheranskega Velikega bazarja razširil v večja mesta po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih zahtev izražajo tudi politična gesla, ki so uperjena proti verskemu vrhu in predsedniku države. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal upravičenost nekaterih pritožb državljanov, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti na delovanje tistih, ki jih je označil za izgrednike, odzvale strogo in jih postavile na njihovo mesto. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poudarja potrebo po dialogu o legitimnih zahtevah, se na ulicah nadaljujejo spopadi med protestniki in varnostnimi silami, kar povečuje napetosti v regiji.

V luči nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, je predsednik Donald Trump ponovno izrazil močan interes za prevzem Grenlandije. Trump je v intervjuju poudaril, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti. Hkrati je zunanji minister ZDA opozoril, da se komunistična oblast na Kubi nahaja v resnih težavah, kar nakazuje na morebitno nadaljnje širjenje ameriških zunanjepolitičnih intervencij v regiji. Znotraj republikanske stranke pa so se že pojavile prve kritike na račun vojaškega posredovanja v Venezueli. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro kritizirala Trumpovo odločitev za napade v Venezueli in zajetje Madura, saj meni, da bi morala biti prednostna naloga ameriške administracije reševanje notranjepolitičnih vprašanj namesto tujih intervencij. Po njenem prepričanju takšne operacije ne služijo interesom ameriškega ljudstva, temveč zgolj povečujejo tveganja na mednarodnem prizorišču. Administracija kljub temu vztraja pri agresivnejši doktrini varovanja ameriških interesov v svoji soseščini.

Ameriški predsednik Donald Trump je poslal strogo opozorilo novoimenovani začasni predsednici Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je poudaril, da bo Rodríguezova plačala izjemno visoko ceno, če ne bo sodelovala z Washingtonom in omogočila varnega prehoda oblasti. Opozorilo prihaja neposredno po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije prijele in zaprle dosedanjega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Čeprav so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na sodelovanje z novo venezuelsko vlado za stabilizacijo države, je Trump v telefonskem pogovoru za medije jasno nakazal, da bodo morebitne ovire pri uresničevanju ameriških ciljev sankcionirane strožje kot v primeru Madura. Rodríguezova, ki velja za ključno osebo prejšnjega režima, se je na čelu države znašla kot zakonita naslednica po Madurovi odstranitvi, vendar je pod močnim pritiskom mednarodne skupnosti za izvedbo korenitih političnih sprememb. Administracija v Washingtonu pričakuje popolno kooperativnost pri demontaži starega režima in vzpostavitvi demokratičnih procesov. Trumpove besede odražajo prehod k bolj agresivni zunanji politiki do Venezuele, kjer ZDA ne dopuščajo več prostora za pogajanja brez konkretnih rezultatov. Trenutno stanje v Karakasu ostaja napeto, saj se država spopada z negotovostjo po padcu Madura in vzponu njegove nekdanje tesne sodelavke na najvišji položaj.

Ameriške specialne enote so v obsežni vojaški operaciji v noči na soboto v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je šlo za »briljantno operacijo«, v kateri so sodelovale zračne, kopenske in pomorske sile, pri čemer so Madura zajeli neposredno v njegovi rezidenci. Trump je operacijo označil za eno najučinkovitejših demonstracij ameriške vojaške moči po drugi svetovni vojni in poudaril, da med ameriškimi vojaki ni bilo smrtnih žrtev, medtem ko naj bi na venezuelski strani, predvsem med kubanskimi državljani, ki so varovali Madura, padlo najmanj 40 ljudi. ZDA so po prijetju Madura prevzele nadzor nad državo z utemeljitvijo, da morajo zagotoviti nemoten pretok nafte in stabilizirati razmere do varne predaje oblasti prehodni vladi. Nicolás Maduro je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima že prepeljan v New York, kjer mu bodo pred zveznim sodiščem na Manhattnu sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamilom ter nezakonitega posesti orožja in eksploziva. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in uresničitev načrtov o zamenjavi režima, ki so jih zagovarjali ključni predstavniki Trumpove administracije, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom.

Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so ju ameriške posebne enote med nočnim napadom odpeljale iz njunega domovanja, ju prepeljale na vojaško ladjo USS Iwo Jima ter nato z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer naj bi se v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodnikom na Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma, trgovine z mamili in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Operacija je bila po podatkih iz več virov silovita, saj so venezuelsko prestolnico stresle številne eksplozije, nad mestom pa so opazili prelete ameriških letal. Po navedbah uradnika venezuelske vlade za časnik The New York Times je v napadih umrlo vsaj 40 ljudi, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na aretacijo se je že odzvala Kitajska, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura in prekinitev kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ostro posvaril podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je dejal, da se bo Rodríguez, če ne bo ravnala po navodilih Washingtona, soočila s še težjimi posledicami, kot so doletele Nicolása Madura. Ta grožnja prihaja v času izjemno napetih odnosov med državama, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrili zaradi ameriških vojaških operacij na venezuelskem ozemlju. Trumpov ton je bil tokrat precej bolj agresiven kot na nedavni tiskovni konferenci, kjer je sprva kazal večjo mero zadržanosti. Poleg napetosti z Venezuelo je Trump v istem pogovoru ponovno obudil svojo kontroverzno idejo o nakupu Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Združene države Amerike prevzeti nadzor nad tem otokom zaradi strateških razlogov in geopolitične lege v Arktiki. Trumpovo vztrajanje pri tej ideji, ki jo je prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, še naprej povzroča nemir v mednarodnih diplomatskih krogih, zlasti med danskimi in grenlandskimi oblastmi, ki so takšne predloge že večkrat zavrnile kot nesprejemljive.

Po aretaciji Nicolása Madura si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva vzpostaviti začasno vlado v Venezueli, ki bi bila naklonjena Združenim državam Amerike. Pete Hegseth, ameriški minister za obrambo, je izjavil, da bo Donald Trump odločil, kaj se bo zgodilo v Venezueli.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kot je na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil ameriški predsednik Donald Trump, sta bila oba ujetnika že prepeljana v New York, kjer sta trenutno zaprta in bosta v kratkem stopila pred ameriško sodišče. Trump je operacijo označil za velik uspeh ameriških sil, ki pri izvedbi niso utrpele izgub, ter poudaril, da so bili dokazi o Madurovi vpletenosti v delovanje narkokartela 'Cartel de los Soles' neizpodbitni. ZDA so po ujetju Madura napovedale, da bodo v prihodnjih mesecih neposredno upravljale z Venezuelo, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive in nemalo začudenja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ameriške sile v Karibih izvajale pomorsko blokado in uničevale plovila, domnevno povezana s trgovino z mami. Maduro se bo sedaj na ameriških tleh soočil z obtožbami narkoterorizma in subverzije proti Združenim državam Amerike.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Združene države Amerike so izvedle odmevno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo politični pretres v regiji in po svetu. Operacija, ki jo je podprla administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila po navedbah ameriških uradnikov tesno povezana z obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Po Madurovem zajetju je položaj predsednice prevzela Delcy Rodriguez, medtem ko ključni uradniki prejšnjega režima za zdaj ostajajo na svojih položajih. Kljub padcu Madura trenutno ni neposrednih dokazov, da bi ZDA prevzele neposredno vodenje države. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so venezuelski izseljenci razpeti med navdušenjem nad padcem režima in skrbjo zaradi tujega posredovanja, je na Kubi zavladala velika zaskrbljenost. Kuba, ki je bila tesna zaveznica Madura, se zdaj sooča z morebitno prekinitvijo dobave goriva in povečanjem težav v energetskem sektorju. V Veliki Britaniji se je vlada poskušala distancirati od operacije, ki jo mnogi v mednarodni skupnosti označujejo za nezakonito, vendar se je obenem izognila neposredni kritiki Washingtona. Predsednik Trump je po operaciji izdal nova opozorila venezuelskim oblastem in poudaril, naj "storijo, kar je prav". Gospodarska prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj ameriška podjetja kljub interesu za nafto ostajajo previdna glede dejanskega dostopa do virov v tako nestabilnem okolju. Kritiki operacijo označujejo za vrnitev k agresivnemu ameriškemu imperializmu v Latinski Ameriki.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so stresle venezuelsko prestolnico, je predsednik Donald Trump potrdil aretacijo in napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo ter njenimi naftnimi viri. Operacija, v kateri je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki, je povzročila mednarodni pretres. Madura so v New York prepeljali z vojaškim letalom in ga pod strogim nadzorom agentov DEA ter FBI namestili v zvezni pripor v Brooklynu. Zajeti voditelj se bo moral pred zveznim sodiščem na Manhattnu zagovarjati zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Medtem ko Kitajska zahteva njegovo takojšnjo izpustitev in operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Kljub aretaciji so se v javnosti pojavili posnetki Madura v lisicah, na katerih je ob prihodu v pripor prisotnim v angleščini ironično zaželel srečno novo leto. Ameriške oblasti so ob tem razkrile, da so Madura dlje časa spremljale s pomočjo obveščevalcev CIA v njegovi bližini in brezpilotnih letal.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo "Resolucija Absolutna", v kateri so posebne enote na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju tujih medijev je Maduro že prispel v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in financiranju terorizma. V operaciji, ki je vključevala tudi zračne napade na strateške cilje, je po prvih podatkih umrlo približno 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Združene države Amerike so po zajetju sporočile, da bodo začasno prevzele nadzor nad državo, Trump pa je napovedal prihod ameriških naftnih družb. Za vršilko dolžnosti predsednice Venezuele je bila imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški predsednik meni, da nima potrebnega ugleda za dolgoročno vodenje. Pad režima ima lahko hude posledice za Rusijo, saj Vladimir Putin tvega izgubo več milijard dolarjev vrednih investicij in posojil, ki jih je Moskva namenila Madurovi vladi. Pravna stroka medtem opozarja na številna vprašanja glede zakonitosti tovrstnega ameriškega posega v suvereno državo.

Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je podal uradno utemeljitev za nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je dejal, da je bila operacija nujna za ponovno vzpostavitev nesporne prevlade Združenih držav Amerike nad obema Amerikama, pri čemer se je skliceval na zgodovinsko Monroejevo doktrino. Po njegovih besedah gre za strateško potezo, ki naj bi zagotovila stabilnost v regiji pod ameriškim okriljem. V nedavnem intervjuju za revijo The Atlantic je Trump poleg utemeljitve posega v Venezueli namignil, da Caracas morda ni zadnja tarča ameriških intervencij. Predsednik je neposredno zagrozil venezuelskemu podpredsedniku in nakazal, da Washington načrtuje nadaljnje ukrepe za utrditev svojega vpliva v Latinski Ameriki. Kritiki in mednarodni opazovalci opozarjajo, da takšna retorika pomeni vrnitev k politiki neposrednega imperializma in spreminjanja režimov brez jasnega dolgoročnega načrta za stabilizacijo države.

Kremelj je ameriškim uradnikom v Moskvi uradno predal dokaze, ki naj bi potrjevali vpletenost Ukrajine v poskus napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Vodja ruske obveščevalne službe Igor Kostjukov je ameriškemu obrambnemu atašeju izročil navigacijsko enoto sestreljenega drona, kar Moskva označuje za neizpodbiten dokaz o načrtovanem cilju napada. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump prvič ostreje kritizira Putina zaradi visokega števila žrtev v konfliktu in napoveduje novo srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob koncu januarja. Istočasno so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah Cie, ki naj bi z odobritvijo Trumpove administracije pomagala Ukrajini pri sabotiranju ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno finančno škodo. Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem z ironijo komentiral nedavno ameriško aretacijo venezuelskega diktatorja Nicolasa Madura in namignil, da bi Združene države Amerike morale podobno postopati tudi z ruskim voditeljem. Trumpova retorika se v luči teh dogodkov vidno zaostruje, saj izraža vse večje razočaranje nad Putinovo nepripravljenostjo na pogajanja, kljub preteklim prizadevanjem za mirovni načrt.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, je v napadu umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako pripadniki venezuelske vojske kot civilisti. Operacija se je začela z infiltracijo tajne ekipe obveščevalne agencije CIA, ki se je v državo pretihotapila že avgusta, vrhunec pa je dosegla z zračnimi napadi in neposrednim ognjenim spopadom. Napad je povzročil obsežno materialno škodo na stanovanjskih in vojaških objektih, preživeli prebivalci pa poročajo o popolnem uničenju premoženja. Do stopnjevanja vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA operacijo utemeljile v okviru boja proti narkokartelom in terorizmu. Čeprav je bila operacija usmerjena v odstranitev Madura, uradni viri poročajo o silovitem odporu venezuelskih sil, kar je povzročilo žrtve na obeh straneh.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označila za "upro" oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Po njenih besedah je administracija Donalda Trumpa s temi dejanji ponovno prestopila meje dopustnega v mednarodnih odnosih in neposredno kršila suverenost neodvisne države. Kirchnerjeva trdi, da so obtožbe o trgovini z drogami zgolj pretveza za uresničevanje geopolitičnih interesov Združenih držav Amerike. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izpostavila, da je glavni motiv za ameriško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi svetovnimi zalogami konvencionalne nafte. Kirchnerjeva je dogajanje označila za nevarno kršitev mednarodnega prava, ki spominja na pretekle zgodovinske intervencije v Latinski Ameriki. Njena odzivnost sledi zaostritvi razmer, potem ko je Washington sprožil prikrite operacije in napade na venezuelska plovila v Karibskem morju.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev so Madura s helikopterjem najprej prepeljali na Manhattan, nato pa v zvezni priporni center Metropolitan Detention Center v Brooklynu, ki je znan po strogi varnosti in zahtevnih bivalnih razmerah. Maduro je tam preživel svojo prvo noč v priporu, v ponedeljek pa naj bi se moral zglasiti pred zveznim sodiščem južnega okrožja New Yorka (SDNY). Do aretacije je prišlo po večmesečnem stopnjevanju napetosti in tajnih operacijah Cie, ki jih je odobril predsednik Donald Trump. Medtem ko je Maduro v priporu v New Yorku, je vodenje poslov v Caracasu prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ga ameriške oblasti obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Pričakuje se, da bodo postopki pred zveznim sodnikom v Manhattanu razkrili več podrobnosti o obtožnici in nadaljnjih pravnih korakih proti nekdanjemu voditelju Venezuele. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj je prišlo do nenadne zamenjave na vrhu države v okoliščinah, ki bi lahko sprožile nove notranjepolitične nemire.

Nicolás Maduro se bo v ponedeljek pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu zaradi obtožb o trgovini z drogami. Obtožen je vodenja 25-letne narkoteroristične zarote. Primer bo ponovno odprl pravno razpravo o imuniteti za tuje voditelje, ki je bila preizkušena že v sojenju Noriegi. Maduro je bil ujet in odpeljan v New York.

Latinskoameriške države in Španija so skupno obsodile ameriške napade v Venezueli, medtem ko začasna vlada podpira Madura. Po ugrabitvi ni prišlo do večjih mobilizacij v Venezueli, bodisi proti imperialističnemu napadu bodisi v podporo. Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, je ena izmed treh kandidatov za naslednika Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoče izvesti varnega in ustreznega prehoda oblasti. Izjava prihaja neposredno po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki je bil po navedbah virov prepeljan na ozemlje Združenih držav Amerike. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene na vodenje države v prehodnem obdobju, pri čemer naj bi šlo za skupinsko prizadevanje pod vodstvom ameriškega zunanjega ministrstva. Natančni načrti za upravljanje južnoameriške države in identitete vseh vključenih akterjev ostajajo nejasni, vendar je predsednik Trump zatrdil, da bo proces preudaren in v skladu z varnostnimi standardi. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških operacij, ki so vključevale napade na infrastrukturo narkokartelov in vojaška plovila. Mednarodna javnost z negotovostjo pričakuje nadaljnje korake Washingtona glede vzpostavitve nove civilne oblasti v Caracasu.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Po aretaciji Nicolasa Madura so ZDA napovedale začasni prevzem upravljanja Venezuele, dokler ne pride do mirnega prenosa oblasti. Donald Trump je začasno predsednico Delcy Rodriguez opozoril, naj ravna pravilno, sicer jo bo doletela hujša usoda kot Madura. Poročali so, da je aretacijo Madura izvedla ameriška vojska v petih minutah po petmesečnem načrtovanju. Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, da bi razpravljal o situaciji.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu, kjer se bo soočil z obtožbami o narkoterorizmu. ZDA so napovedale, da bodo 'usmerjale' Venezuelo in tam vzpostavile demokracijo. Aretacija Madura in njegove soproge Cilio Flores je sprožila proteste v Amsterdamu in Madridu, medtem ko so se v drugih delih sveta odvijala praznovanja. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po bliskoviti in kontroverzni vojaški operaciji oboroženih sil Združenih držav Amerike v Caracasu zajet in prepeljan v New York. Operacija, ki se je odvila v soboto zgodaj zjutraj, je vključevala letalske napade in eksplozije v bližini strateških vojaških oporišč v venezuelski prestolnici, pri čemer naj bi po prvih podatkih umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Skupaj z Madurom je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že delil prve posnetke vklenjenega Madura, ki so ga agenti agencije DEA in FBI pospremili v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Maduro se bo že v ponedeljek pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem. Ameriško ministrstvo za pravosodje je obtožnico razširilo tudi na njegovega sina. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Kitajska že ostro obsodila ameriško posredovanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Trump je v svojih izjavah namignil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi rezervami, kar nakazuje na popoln zlom dosedanjega režima in začetek ameriške uprave v državi.

Razkrito je bilo, da je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura rezultat večmesečnega načrtovanja s strani CIE. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri sta bila Maduro in njegova žena Cilia Flores ujeta. Kitajska je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene. Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene upravljati Venezuelo do varnega prehoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah Trumpa je šlo za eno najbolj učinkovitih in silovitih demonstracij ameriške vojaške moči v zgodovini, ki je bila izvedena brez ameriških žrtev. Operacija, ki so jo po navedbah virov načrtovali že od avgusta pod okriljem agencije CIA, se je odvila v predsedniški rezidenci, ki so jo ameriški uradniki označili za »trdnjavo«. Maduro je bil po zajetju prepeljan na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Manhattnu soočil z obtožbami za narkoterorizem, trgovino z drogami in nezakonito posedovanje orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Kot razlog za posredovanje je navedel potrebo po obnovitvi dobave nafte in končanju diktature, ki jo je obtožil odgovornosti za smrt več sto tisoč Američanov letno zaradi trgovine z drogami. Med operacijo je bilo po navedbah venezuelskih virov ubitih najmanj 40 ljudi, med katerimi naj bi bili po Trumpovih besedah številni Kubanci, ki so varovali Madura. Washington je ob tem izdal opozorila sosednjim državam, vključno z Mehiko in Kolumbijo, ter nakazal, da se v regiji vrača politika odločnega ameriškega vpliva. Medtem ko republikanski krogi operacijo pozdravljajo kot uresničitev dolgoletnih ciljev o menjavi režima, kritiki in nekateri mednarodni mediji opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajne destabilizacije Latinske Amerike.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Nicolás Maduro je bil zaprt v zveznem pripornem centru v New Yorku, kjer so bili v preteklosti zaprti tudi Sean "Diddy" Combs in drugi pomembni posamezniki. Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili mešani odzivi držav Zahodnega Balkana. Varnostni svet Združenih narodov bo obravnaval situacijo.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Po uspešni aretaciji Nicolása Madura in njegove žene so se pojavili posnetki Trumpa med televizijskim nastopom, kjer je govoril nerazločno in dremal. Objavljeni so bili tudi njegovi predvolilni posnetki, ki so razkrili cilje v Venezueli. JD Vance se je trudil pojasniti motivacijo Trumpove administracije za napad na Venezuelo, medtem ko so ga obtožili hinavščine. Pozivi k odstavitvi Trumpa so se okrepili. Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodríguez.

Objavljeni so bili prvi posnetki Nicolása Madura v priporu v New Yorku. Na kratkem videu, ki ga je objavila Bela hiša, je viden Maduro, kako ga agenti DEA spremljajo po hodniku, za katerega se domneva, da je sedež DEA v New Yorku. Madura, starega 63 let, bodo sodili v New Yorku.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zvezni zapor v New Yorku, kjer bo odgovarjal na obtožbe o narkoterorizmu in trgovini s kokainom. Francoski predsednik Macron je 'vzel na znanje' konec 'diktature' v Venezueli. Kitajska zahteva njegovo takojšnjo izpustitev, nekdanji francoski ambasador v Caracasu pa izraža zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Donald Trump je nakazal, da bi se lahko scenarij iz Venezuele ponovil tudi v drugih državah. Prav tako je razkrito, da je Trump Maduru ponudil možnost, da zapusti državo in se preseli v Turčijo, kar je Maduro zavrnil. Maduro je bil po prihodu v New York zaprt, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Podpredsednica Delcy Rodriguez začasno opravlja funkcijo predsednika Venezuele. Trump namerava v Venezueli namestiti upravo, ki bo omogočila vrnitev ameriških naftnih podjetij.

Ameriški mediji so kritični do zajetja Nicolása Madura, pri čemer poudarjajo vprašljivost zakonitosti operacije in motivov Donalda Trumpa. Kitajska je obsodila ameriški napad kot kršitev mednarodnega prava in zahteva Madurovo izpustitev, Iran pa ga označuje za državni terorizem. Pamela Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena kmalu soočila s pravosodjem ZDA. Objavljene so bile tudi fotografije Madura v prostorih agencije DEA v New Yorku.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Nicolása Madura so po aretaciji skupaj z ženo premestili v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so bili zaprti že številni znani posamezniki. Venezuelska vojska je bila postavljena v stanje pripravljenosti.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Združene države Amerike so razkrile podrobnosti tajne vojaške operacije, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ključno vlogo pri izvedbi operacije je odigral tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je bil infiltriran v najožji krog venezuelskega režima. Ta vir je Američanom posredoval natančne podatke o Madurovem gibanju v dneh pred napadom, kar je omogočilo natančno načrtovanje in izvedbo akcije s pomočjo dronov in specialnih enot. Operacija se je začela s serijo zračnih napadov na ključno infrastrukturo, nato pa so helikopterji s specialnimi silami vdrli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro. Agentje agencije CIA so bili na venezuelskih tleh prisotni že od avgusta prejšnjega leta, kjer so pripravljali teren za posredovanje. Po navedbah ameriških uradnikov je bila operacija izjemno natančna in je temeljila na informacijah v realnem času, ki jih je posredoval obveščevalec znotraj čavista, kar je neposredno privedlo do predsednikove aretacije in kasnejšega prevoza v ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Po aretaciji Nicolása Madura je Trumpova administracija začela izvajati načrt za upravljanje Venezuele, vključno z možnostjo tranzicije pod vodstvom Delcy Rodríguez. Chavisti so izrazili zadovoljstvo z nadaljevanjem režima. Natančen nadzor Trumpa nad situacijo v Venezueli ostaja vprašljiv.

Po poročanju New York Timesa naj bi v ameriškem napadu v Caracasu, ki je pripeljal do aretacije Nicolása Madura, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Razkrito je bilo, da je ameriški napad bil načrtovan.