Sodnik brazilskega vrhovnega sodišča Alexandre de Moraes je v četrtek odredil premestitev nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara iz prostorov zvezne policije v zaporski kompleks Papuda v prestolnici Brasilia. Odločitev o premestitvi sledi vrsti pravnih postopkov in omejitev, ki so bile nekdanjemu predsedniku naložene zaradi njegovih javnih nastopov in preteklih dejanj. Bolsonaro bo po novem nameščen v večji celici z zunanjim prostorom, kar predstavlja spremembo v pogojih njegovega pridržanja. Premestitev je bila odrejena po tem, ko je sodišče ugotovilo, da je nekdanji predsednik kršil predhodne sodne prepovedi, vključno z omejitvami glede objavljanja izjav v medijih in na družbenih omrežjih. Sodnik Moraes je v sodni odločbi poudaril, da so bili ti ukrepi nujni za zagotovitev spoštovanja pravosodnega reda. Bolsonaro se v domovini spopada z več obtožbami, med katerimi je najresnejša tista o domnevnem poskusu državnega udara po predsedniških volitvah. Selitev v zapor Papuda, ki velja za enega najbolj varovanih objektov v Braziliji, simbolizira zaostritev pravosodnega pritiska na nekdanjega voditelja. Čeprav so mu odobrili bivanje v celici z zunanjim dostopom, odločitev potrjuje odločenost brazilskega vrhovnega sodišča, da sankcionira kršitve omejitev, ki so mu bile naložene med trajajočimi preiskavami. Dogajanje v Braziliji še naprej močno deli tamkajšnjo javnost in vpliva na politično stabilnost države.

Matthias Schweighöfer in Ruby O. Fee sta se poročila v Bahii v Braziliji. Novico o poroki je par sporočil preko Instagrama.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Predsednik Lula da Silva je uveljavil veto na sporni zakon, ki bi omogočil znižanje kazni Jairu Bolsonaru in njegovim podpornikom, obtoženim za poskus državnega udara v Brasílii pred tremi leti. Zakon bi omilil kazni udeležencem nemirov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Venezuelske oblasti so začasno zaprle državno mejo z Brazilijo, kar je neposreden odziv na predhodni vojaški napad Združenih držav Amerike. Ukrep sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti v regiji, potem ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev o zaprtju meje, ki je bila sprejeta v Sao Paulu, odraža globoko destabilizacijo in strah pred novimi varnostnimi grožnjami v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da bi ameriški napadi na Venezuelo lahko sprožili val beguncev in povzročili še večji eksodus prebivalstva v sosednje države, kar bi močno obremenilo regionalno stabilnost. Brazilija, ki je sprva ohranjala odprte meje pod nadzorom obrambnega ministrstva, se zdaj sooča z novimi izzivi pri upravljanju mejnega območja v zvezni državi Roraima. Razmere ostajajo napete, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ameriško posredovanje že obsodil kot nedopustno kršitev suverenosti sosednje države.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura ter pozval Združene narode k odzivu na ameriško operacijo v Venezueli. Brazilska vlada je izrazila odločno obsodbo vojaških akcij proti Venezueli.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Nicolás Maduro, ki so ga zajele ZDA, se je pred sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Med zaslišanjem je izjavil, da je nedolžen in pošten človek.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Nedavni požar v švicarskem klubu v silvestrski noči je znova usmeril pozornost svetovne javnosti na varnostna vprašanja v prostorih za zabavo. Dogodek je spodbudil pregled preteklih požarnih katastrof v diskotekah in nočnih klubih, ki so se v preteklosti zvrstile od Severne Makedonije pa vse do Brazilije. Te tragedije redno terjajo visok krvni davek, saj v njih pogosto umre na desetine ali celo stotine obiskovalcev, ki ostanejo ujeti v zaprtih prostorih. Analize preteklih nesreč kažejo, da so vzroki za tovrstne katastrofe pogosto povezani s pomanjkljivimi varnostnimi ukrepi, neustrezno uporabo pirotehnike v zaprtih prostorih in blokiranimi zasilnimi izhodi. Preiskovalci v večini primerov ugotavljajo, da bi se številnim smrtnim žrtvam lahko izognili s strožjim nadzorom nad protipožarnimi sistemi in boljšo organizacijo evakuacijskih poti. Kljub preteklim opozorilom se podobni incidenti še vedno ponavljajo v različnih delih sveta, kar sproža vprašanja o učinkovitosti mednarodnih standardov za požarno varnost v gostinskih objektih.

V zadnjih desetletjih so svet pretresle številne ognjene katastrofe v nočnih klubih, ki so segale od Severne Makedonije do Brazilije. Te nesreče so pogosto terjale visoko število smrtnih žrtev, preiskave pa so v večini primerov razkrile podobne vzroke za nastanek tragedij. Glavni dejavniki, ki so privedli do tolikšnega števila žrtev, vključujejo uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, hitro vnetljive izolacijske materiale ter pomanjkanje ustreznih zasilnih izhodov. Analiza dogodkov kaže na sistemske pomanjkljivosti pri zagotavljanju varnostnih standardov v gostinskih objektih. V mnogih primerih so bili obiskovalci ujeti v prostorih brez možnosti varnega umika, kar je povzročilo paniko in zadušitve. Oblasti v prizadetih državah so po teh dogodkih običajno poostrile zakonodajo na področju požarne varnosti, vendar se nesreče z velikim številom žrtev še vedno pojavljajo v regijah s slabšim nadzorom nad izvajanjem predpisov.

Jair Bolsonaro je po tednu dni, po operaciji dvojne hernije, zapustil bolnišnico v Brasilii in se vrnil v zapor. Natančen datum vrnitve v zapor je bil v četrtek.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo odvetnikov Jairja Bolsonara za hišni pripor iz humanitarnih razlogov po več kot tednu dni hospitalizacije. Odvetniki so zahtevo utemeljevali s "konkretnim tveganjem poslabšanja" Bolsonarovega zdravstvenega stanja. Sodnik Alexandre de Moraes je zavrnil, rekoč, da "ni prišlo do poslabšanja stanja".

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Nekdanji brazilski nogometni zvezdnik Roberto Carlos je med dopustom v Braziliji prestal operacijo srca. V bolnišnico je bil prvotno sprejet zaradi krvnega strdka v nogi, nato pa so mu odkrili težave s srcem, ki so zahtevale nujno operacijo.

Nekdanji sloviti brazilski nogometaš Roberto Carlos je v Braziliji prestal nepričakovano operacijo srca. Svetovni prvak iz leta 2002 je prvotno obiskal bolnišnico zaradi težav z nogo, vendar so zdravniki med podrobnimi preiskavami odkrili resnejše srčne težave, ki so zahtevale takojšen kirurški poseg. Po poročanju tujih medijev je operacija potekala brez zapletov, nekdanji levi bočni branilec madridskega Reala pa se počuti dobro. Roberto Carlos bo v bolnišnici ostal še predvidoma dva dni, kjer bo pod zdravniškim nadzorom. 51-letni upokojeni športnik se je oglasil prek družbenih omrežij in pomiril svoje oboževalce z novico, da okrevanje poteka po načrtih. Novica o njegovem zdravstvenem stanju je hitro zaokrožila v športni javnosti, saj Carlos velja za eno največjih legend svetovnega nogometa in simbol zlate dobe brazilske reprezentance.

Nekdanjega brazilskega nogometaša Roberta Carlosa so zaradi težav s srcem nujno operirali v bolnišnici v Sao Paulu. Po poročanju medijev je operacija bila uspešna in njegovo stanje je stabilno. Trenutno je na opazovanju.