Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA vodile državo do tranzicije in da bodo ameriška podjetja prevzela nadzor. Poudaril je svojo vizijo za Venezuelo in potrdil zajetje Madura. Različne organizacije so obsodile agresijo ZDA.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Jemenski uporniški svet je izdal izjavo, v kateri je obsodil ameriški napad na Venezuelo in poročila o aretaciji venezuelskega predsednika, kar je označil za precedens in očitno kršitev nacionalne suverenosti te države. Palestinske skupine so prav tako obsodile ameriško vojaško agresijo in napade na glavno mesto Venezuele, ki jih vidijo kot jasen primer Washingtonove prevladujoče in imperialistične politike.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

Članki poročajo o obsodbah domnevne imperialistične agresije ZDA proti Venezueli. Različne levičarske in protikapitalistične organizacije so izvedle proteste in objavile izjave, v katerih obsojajo vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju kot grožnjo intervencije. Izpostavljajo vlogo Donalda Trumpa in opozarjajo na zgodovino ameriškega imperializma v Latinski Ameriki. Članki poudarjajo solidarnost z venezuelskimi delavci in zatiranimi sektorji proti ameriškemu imperializmu.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Ameriški kongres je zavrnil resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi preprečila Trumpovi administraciji začetek vojne z Venezuelo. Trump je izjavil, da želi nazaj venezuelsko nafto, medtem ko je Stephen Miller, pomočnik v Beli hiši, dejal, da so ZDA 'ustvarile naftno industrijo v Venezueli'.

Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. ZDA so okrepile prisotnost mornarice ob venezuelski obali in zasegle tanker ob obali. Poudarjeno je bilo, da ZDA dejansko vodijo vojno z Venezuelo in da gre za vojno za nafto. Trumpova administracija blokado prikazuje kot boj proti narkotikom.

V Italiji in drugod po svetu se krepi gibanje, ki zahteva osvoboditev Marwana Barghoutija in drugih palestinskih političnih zapornikov ter podpira mir v Palestini in Izraelu kot pot do multipolarnega sveta. Gibanje zavrača kolonialni 'mirovni načrt' Trumpa in Netanjahuja. Medtem Al Jazeera poroča o izkušnjah osvobojenih palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov, ki pričajo o grozljivih razmerah.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo in iz nje. Ta poteza je sprožila ogorčenje v Caracasu, ki jo je označil za 'hujskaške grožnje'. Napoved zaostruje že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, medtem ko ameriška administracija poskuša venezuelski režim povezati s tihotapljenjem drog.

Trumpova nacionalna varnostna strategija potrjuje spremembo v ameriški zunanji politiki, ki se osredotoča na nadzor zahodne hemisfere. Strategija poudarja prerazporeditev virov in pozornosti ameriškega imperializma.