Zgodovina ameriških posredovanj v Latinski Ameriki v luči novih napetosti z Venezuelo

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.