Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije.
Kronologija dogodkov
25. dec. 2025 :Trumpove grožnje z vojaškimi posegi in notranjepolitični pritiski.Predsednik Trump je napovedal morebitne kopenske napade v Latinski Ameriki, usmerjene proti mamilarskim kartelom, kar kaže na stopnjevanje agresivne politike v regiji. Hkrati se je v tem obdobju spopadal z notranjimi pravnimi bitkami in kritikami svoje nečakinje Mary Trump glede prihodnosti njegove vladavine.
15. nov. 2025 :Uveljavljanje doktrine kaosa in politične turbulence.ZDA so pod Trumpovim vodstvom v Latinski Ameriki začele delovati kot imperij brez zadržkov, kar je povzročilo nestabilnost v regiji. V istem obdobju je Trump prekinil vezi s kongresnico Marjorie Taylor Greene in se spopadal z notranjimi trenji znotraj republikanske stranke v Teksasu.
27. okt. 2025 :Diplomatski spori s Kitajsko in Mehiko.Trumpove politike so povzročile razkol v Latinski Ameriki glede vprašanja, ali se povezati z ZDA ali Kitajsko. Medtem ko se je s predsednico Mehike Claudio Sheinbaum dogovarjal o trgovinskih sporih, so nekateri ameriški politiki, vključno z Joejem Bidnom, opozarjali na avtoritarne težnje njegove administracije.
Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno geopolitično ravnovesje in odnose med ZDA ter Kitajsko, kar se odraža v stabilnosti mednarodnih trgov, ki so ključni za slovensko izvozno gospodarstvo. Poleg tega morebitna destabilizacija Latinske Amerike vpliva na širšo varnostno politiko Nata, katerega članica je tudi Slovenija.
Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura.
Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.
Donald Trump naj bi ponovno usmerjal ameriško zunanjo politiko v Latinski Ameriki s pomočjo CIA operacij v Venezueli, sporov s kolumbijskim predsednikom Petrom in milijardne podpore argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju. Cilj teh dejanj ostaja nejasen, še posebej glede na Trumpovo načelo "Amerika na prvem mestu".
Predsednik Razvojne banke Latinske Amerike in Karibov (CAF), Sergio Díaz-Granados, je izjavil, da so tarife, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, manj prizadele gospodarstvo Latinske Amerike, kot je bilo pričakovano. Uveljavljene trgovinske mreže med ZDA in regijo so olajšale prilagajanje na nove razmere.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki.
Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost.
Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.
Dogajanje neposredno vpliva na globalno geopolitično ravnovesje in odnose med ZDA ter Kitajsko, kar se odraža v stabilnosti mednarodnih trgov, ki so ključni za slovensko izvozno gospodarstvo. Poleg tega morebitna destabilizacija Latinske Amerike vpliva na širšo varnostno politiko Nata, katerega članica je tudi Slovenija.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.