Trump zagrozil latinoameriškim državam in napovedal ukrepe po napadu na Venezuelo.
Objavljeno: 3. 1. 2026 13:42
4. jan 7:02
Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.
3. jan 21:52
Donald Trump se je javno hvalil z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Napovedal je prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji in poudaril, da gre za največje dokazane zaloge nafte na planetu. V Argentini in drugod po svetu so potekali protesti proti ameriškemu napadu in Madurovi ugrabitvi.
3. jan 14:57
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA vodile državo do tranzicije in da bodo ameriška podjetja prevzela nadzor. Poudaril je svojo vizijo za Venezuelo in potrdil zajetje Madura. Različne organizacije so obsodile agresijo ZDA.
3. jan 19:27
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo do pravičnega in urejenega prehoda oblasti. Španski predsednik Pedro Sánchez je obsodil ameriško intervencijo, izrazil stališče, da ta krši mednarodno pravo in opomnil, da Španija nikoli ni priznala Madurovega režima. Mednarodne organizacije so obsodile agresijo ZDA in pozvale k solidarnosti z venezuelskim ljudstvom. Poročila tudi navajajo, kako so ZDA uničile zračno obrambo Venezuele in zajele Madura.
3. jan 9:57
Donald Trump je po napadu ZDA na Venezuelo napovedal zajetje predsednika Madura in izjavil, da bo prevzel nadzor nad Venezuelo do pravičnega prehoda oblasti, pri čemer ni skrival namere po nadzoru venezuelskega naftnega bogastva. Mednarodna organizacija CADTM je ostro obsodila agresijo ZDA in pozvala k solidarnosti z venezuelskim ljudstvom. Različni viri obsojajo bombardiranje Venezuele s strani ZDA, dejanje pa opisujejo kot piratstvo in vojni zločin.
Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.
Kronologija dogodkov
4. okt. 2025 :Stopnjevanje napetosti in obtožbe o načrtovanju agresije.Predsednik Nicolás Maduro je Združene države Amerike obtožil načrtovanja oborožene agresije z namenom vzpostavitve marionetne vlade in kraje naravnih virov. Istočasno so latinskoameriške države obsodile vdor ameriških bojnih letal v bližino venezuelske obale, medtem ko so ZDA krepile vojaško prisotnost zaradi boja proti narkoterorizmu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti ali gospodarstva, vendar ima dogodek širši geopolitični pomen. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko in vprašanja demokracije v Latinski Ameriki. Dogodek lahko vpliva na svetovne cene nafte, kar bi posredno občutili tudi slovenski potrošniki, hkrati pa postavlja pomembna vprašanja o mednarodnopravnih standardih vojaškega posredovanja.
Predsednik ZDA, Donald Trump, je že drugič ta mesec napovedal skorajšnje "kopenske napade" na Venezuelo. Izjava je prišla dan po tem, ko so ameriške oblasti zasegle venezuelski tanker z nafto ob obali te južnoameriške države. Trump ni pojasnil, kaj natančno pomeni "kmalu".
Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju.
Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.
Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.
Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema.
Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade.
Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.
Dogajanje v Venezueli neposredno ne ogroža slovenske nacionalne varnosti ali gospodarstva, vendar ima dogodek širši geopolitični pomen. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko in vprašanja demokracije v Latinski Ameriki. Dogodek lahko vpliva na svetovne cene nafte, kar bi posredno občutili tudi slovenski potrošniki, hkrati pa postavlja pomembna vprašanja o mednarodnopravnih standardih vojaškega posredovanja.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.