Trump po aretaciji Madura napovedal začasno upravo Venezuele in zagrozil sosednjim državam
Objavljeno: 4. 1. 2026 12:42
4. jan 12:00
Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.
Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi obsežne vojaške operacije v Caracasu potrdil, da so ameriške posebne enote vdrle v Venezuelo in prijele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je Madura označil za »narkoterorista« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Pri tem je izrecno izključil Mario Corino Machado kot morebitno prihodnjo voditeljico države, medtem ko je Marco Rubio že napovedal sojenje zajetemu venezuelskemu voditelju.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo po zajetju Madura.Ameriške sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, kar je Donald Trump potrdil kot začetek začasne ameriške uprave v državi. Trump je ob tem izključil možnost, da bi državo vodila Maria Corina Machado, in napovedal sodne postopke proti Maduru.
3. dec. 2025 :Zaostrovanje retorike in neuspeli dogovori.Kljub poročilom o spoštljivem telefonskem pogovoru med Trumpom in Madurom so ZDA stopnjevale grožnje s kopensko intervencijo. Marco Rubio je sicer spodbujal k dogovoru, a je Maduro zavrnil ameriške ultimate za odstop, kar je privedlo do dodatnih napetosti s sosednjo Kolumbijo.
17. nov. 2025 :Odobritev tajnih operacij CIE v Venezueli.Predsednik Trump je uradno odobril prikrite operacije agencije CIA v Venezueli in kartel Cártel de los Soles označil za tujo teroristično organizacijo. Medtem ko je Washington krepil vojaško prisotnost, so nekateri ameriški senatorji opozarjali, da osredotočenost na Venezuelo ogroža pripravljenost ZDA na drugih svetovnih žariščih.
3. sep. 2025 :Prvi smrtonosni napadi na venezuelske cilje.Združene države so v južnem Karibskem morju potopile ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele, pri čemer je bilo ubitih 11 oseb. Maduro je takrat obtožil Washington uporabe umetne inteligence za ponarejanje posnetkov napada, medtem ko so sosednje države izrazile zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije.
Obramba vojaškega posega je vključevala tudi ostra opozorila sosednjim državam, predvsem Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Trump je vladam omenjenih držav namenil prikrita opozorila glede njihove morebitne vpletenosti v trgovino z drogami oziroma podpore padlemu režimu. Napetosti v regiji so se stopnjevale že mesece, saj so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibih in izvajale tajne operacije pod okriljem agencije CIA. Operacija v Venezueli predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo režima v državi, ki jo je ameriška administracija večkrat označila za neposredno grožnjo varnosti zaradi povezav s kriminalnimi karteli.
Izjave
"Upravljali bomo državo, dokler ne bo govora o varnem in zanesljivem prehodu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in neposredno vojaško posredovanje ZDA v Latinski Ameriki močno vplivata na globalno stabilnost in cene energentov, kar posredno občuti tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, ki v tem primeru predstavlja drastičen odklon od ustaljenih diplomatskih praks, kar lahko povzroči nove delitve znotraj mednarodne skupnosti in vpliva na slovenska stališča v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike.
Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov.
Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.
Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema.
Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.
Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.
Donald Trump je izrazil dvom o tem, da bi Združene države šle v vojno z Venezuelo. Kljub naraščajočim napetostim je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Trump se je izognil potrditvi ali zanikanju, ali ima njegova vlada načrte v zvezi z Venezuelo.
Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.
Dogajanje v Venezueli in neposredno vojaško posredovanje ZDA v Latinski Ameriki močno vplivata na globalno stabilnost in cene energentov, kar posredno občuti tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, ki v tem primeru predstavlja drastičen odklon od ustaljenih diplomatskih praks, kar lahko povzroči nove delitve znotraj mednarodne skupnosti in vpliva na slovenska stališča v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.