Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku decembra 2025 izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na kopenske cilje v tej južnoameriški državi. Napad je bil usmerjen na oddaljeno pristanišče, ki ga po navedbah ameriških uradnikov uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za pošiljke prepovedanih drog. Po prvih poročilih v operaciji ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih oseb. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost Združenih držav Amerike za napad, vendar ob tem ni razkril natančne lokacije tarče ali imena agencije, ki je operacijo izvedla. Operacija pomeni strateški premik v ameriškem pristopu do Venezuele, saj se je pritisk, ki se je prej izvajal predvsem zunaj meja države ali prek sankcij, zdaj preselil neposredno na venezuelsko ozemlje. Viri blizu zadeve navajajo, da gre za precedenčni dogodek, ki odpira nova tveganja v že tako napetih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Napad naj bi bil opozorilo tako lokalnim oblastem kot kriminalnim mrežam, ki delujejo v regiji, hkrati pa nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko prihajajoče ameriške administracije pri spopadanju s čezmejnim kriminalom in narko-karteli.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Brazilsko mesto Rio de Janeiro je uradno prejelo naziv Guinnessove knjige rekordov za organizacijo največjega novoletnega praznovanja na svetu. Certifikat je župan Eduardo Paes prevzel na glavnem odru pred hotelom Copacabana Palace, priznanje pa temelji na rekordnem številu udeležencev, obsegu umetniškega programa in kulturni pomembnosti dogodka. Meritve z droni so potrdile, da se je na zadnjem praznovanju 1. januarja 2025 na plaži Copacabana zbralo rekordnih 2,5 milijona ljudi. Za prihajajoči vstop v leto 2026 oblasti pričakujejo podobno množico, ki jo bo varovalo več kot 3.500 policistov. Program bo vključeval nastope na treh odrih, ki jih bo vodil legendarni glasbenik Gilberto Gil, ter spektakel s 1.200 droni in tradicionalni ognjemet, ki naj bi bil po napovedih največji doslej. Mesto trenutno beleži izjemen turistični razcvet, župan Paes pa je ob prejemu naziva poudaril, da nobena druga svetovna prestolnica ne gosti dogodkov takšne magnitude s tolikšno kontinuiteto.

Po smrti Brigitte Bardot so se pojavili odzivi v Saint-Tropezu, kjer so mnogi izrazili pretresenost in spregovorili o njenem težkem zdravstvenem stanju pred smrtjo. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob morju, vendar se je kasneje odločila za pokop na tamkajšnjem pokopališču ob morju. Pojavile so se tudi pobude za ustanovitev muzeja Brigitte Bardot v Saint-Tropezu.

Brigitte Bardot je umrla v starosti 91 let v Saint-Tropezu in zapustila bogato kulturno dediščino. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob svojih živalih s pogledom na morje, vendar si je kasneje premislila. Pokopana bo na pokopališču v Saint-Tropezu.

Brigitte Bardot bo pokopana na pokopališču v Saint-Tropezu, ne pa v La Madrague, kot je sprva želela. Pred tem je izrazila željo, da bi bila pokopana na svojem vrtu ob morju, kar je sicer pravno možno le izjemoma. Po njeni smrti se pojavljajo pozivi k ustanovitvi muzeja Brigitte Bardot v Saint-Tropezu.

Brigitte Bardot, ki je umrla v starosti 91 let, bo pokopana na pokopališču v Saint-Tropezu in ne na svojem posestvu La Madrague, kot je sprva želela. Njene zadnje želje so se spremenile, prvotno pa je želela biti pokopana v svojem vrtu s svojimi živalmi. Pogreb bo potekal 7. januarja v Saint-Tropezu.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

V južnem Libanonu sta umrla dva libanonska vojaka, dva pa sta bila ranjena, ko je med pregledom strmoglavljenega izraelskega drona prišlo do eksplozije. Do incidenta je prišlo v bližini kraja Nakura. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil obžalovanje, da vojska "ponovno" plačuje ceno za ohranjanje stabilnosti na jugu države.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina, severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in indonezijskega predsednika Prabowo Subiantoja, na veliko vojaško parado v Peking. Pričakuje se, da bo Kim Jong-un obiskal Kitajsko prvič po šestih letih, kar bo tudi njegovo prvo srečanje s toliko svetovnimi voditelji od prevzema oblasti leta 2011.

Kitajska bo gostila severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vojaški paradi v Pekingu, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski ambasador v Moskvi je srečanje med Putinom in Xi Jinpingom označil za prelomnico, ki bo okrepila odnose med državama. Pričakuje se, da bo parada potekala na Trgu nebeškega miru, udeležilo pa se je bo več kot 20 tujih voditeljev.

Vladimir Putin in Kim Džong Un bosta prisostvovala vojaški paradi v Pekingu ob obeležitvi konca druge svetovne vojne. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bo parade udeležilo 26 tujih voditeljev držav in vlad, med njimi pa ni pomembnih zahodnih voditeljev ali voditeljev iz Evropske unije, razen slovaškega premierja Roberta Fica.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un naj bi prihodnji teden obiskal Peking in se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po letu 2019. Obstajajo tudi ugibanja o morebitnem tristranskem srečanju s Putinom in Xi Jinpingom.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un bo prihodnji teden obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vojaške parade v Pekingu. To bo redek obisk v tujini za Kima, ki se bo srečal z voditelji Kitajske in Rusije, dveh najpomembnejših zaveznic Severne Koreje. Dogodek sovpada s prizadevanji Washingtona in Seula za izboljšanje odnosov s Severno Korejo. Kitajska bo parada organizirala v Pekingu.

Brazilsko mesto Rio de Janeiro je uradno prejelo naziv Guinnessove knjige rekordov za organizacijo največjega novoletnega praznovanja na svetu. Certifikat je župan Eduardo Paes prevzel na glavnem odru pred hotelom Copacabana Palace, priznanje pa temelji na rekordnem številu udeležencev, obsegu umetniškega programa in kulturni pomembnosti dogodka. Meritve z droni so potrdile, da se je na zadnjem praznovanju 1. januarja 2025 na plaži Copacabana zbralo rekordnih 2,5 milijona ljudi. Za prihajajoči vstop v leto 2026 oblasti pričakujejo podobno množico, ki jo bo varovalo več kot 3.500 policistov. Program bo vključeval nastope na treh odrih, ki jih bo vodil legendarni glasbenik Gilberto Gil, ter spektakel s 1.200 droni in tradicionalni ognjemet, ki naj bi bil po napovedih največji doslej. Mesto trenutno beleži izjemen turistični razcvet, župan Paes pa je ob prejemu naziva poudaril, da nobena druga svetovna prestolnica ne gosti dogodkov takšne magnitude s tolikšno kontinuiteto.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Frédéric Péchier je bil obsojen na dosmrtni zapor s 22 leti obvezne zaporne kazni zaradi zastrupitev 30 pacientov, od katerih jih je 12 umrlo. Obsojeni anestezist je napovedal pritožbo na odločitev sodišča.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Odbor Centra Kennedy, ki ga je izbral Donald Trump, je izglasoval preimenovanje v Trump-Kennedy Center. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je sporočila, da je do preimenovanja prišlo zaradi Trumpovega prispevka k reševanju stavbe, tako finančno kot v smislu obnove in ugleda. Trump se je odzval na glasovanje odbora o spremembi imena.

Španija, Nizozemska, Irska in Slovenija so se odločile za bojkot Evrovizije 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno sodelovati na tekmovanju. Irski RTÉ je izjavil, da je udeležba ob »grozljivih izgubah življenj v Gazi« nedopustna. Palestinska organizacija v Norveški je pozvala norveško radiotelevizijo NRK, da se pridruži bojkotu.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila, da bo Izrael sodeloval na Evroviziji 2026. Nizozemska, Irska, Španija in Slovenija so se odločile za umik iz tekmovanja, potem ko EBU ni želela glasovati o izključitvi Izraela.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti petim evropskim uradnikom, vključno s Thierryjem Bretonom, zaradi njihovega prizadevanja za strožjo regulacijo tehnoloških podjetij in boj proti dezinformacijam na spletu. Francija je odločno protestirala proti tej odločitvi, ki jo je Breton označil za 'maccarthysme'. Sankcije so povezane s prizadevanji za regulacijo tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam.

Ministrstvo za pravosodje ZDA se je znašlo pod plazom kritik zaradi načina obravnave dosjejev Jeffreyja Epsteina. Očitali so mu prikrivanje imen Epsteinovih sostorilcev, demokratski strateg pa je bil kritičen do samega ravnanja z dokumenti. Nekdanji uslužbenci Trumpove Bele hiše so izrazili zaskrbljenost, da objava dosjejev pušča vtis, kot da nekaj skrivajo. Poročali so tudi o pozivu Ministrstva za pravosodje ZDA po prostovoljcih za redigiranje datotek Epsteina med prazniki.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko ovadbo proti Nobelovi fundaciji zaradi izbire venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za prejemnico nagrade za mir. Assange trdi, da ta izbira krši oporoko Alfreda Nobela iz leta 1895.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da je Rusija v Belorusijo namestila najnovejši jedrsko sposobni raketni sistem Orešnik, ki je že v bojni pripravljenosti. Lukašenko je poudaril, da je bil prvi polk s tem supermissilom aktiviran v sredo.

BBC je napovedal, da se bo branil pred 10 milijard dolarjev vredno tožbo, ki jo je proti njim vložil Donald Trump zaradi obrekovanja v zvezi s poročanjem o dogodkih 6. januarja 2021. Tožba je bila deležna kritik, uredništvo Guardiana pa jo je označilo za neutemeljeno. Britanski poslanec laburistične stranke je pozval BBC, naj ostane neomajen v tej zadevi.

Donald Trump je uradno vložil tožbo proti BBC, v kateri zahteva 10 milijard dolarjev odškodnine zaradi obrekovanja in manipulacije posnetkov njegovega govora z dne 6. januarja 2021 pred napadom na Kapitol. BBC se namerava braniti pred tožbo. Analize kažejo, da bi lahko imel Trump težave s tožbo.

V nedeljo je v starosti 91 let umrla francoska igralka in ikona Brigitte Bardot, znana po svoji filmski karieri in kasnejšem aktivizmu za pravice živali. Njena fundacija je sporočila, da je umrla v svojem domu v Saint-Tropezu. Bardotova je bila simbol francoskega filma in sloga v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

Neymar je kljub poškodbi kolena odigral ključno vlogo pri zmagi Santosa proti Sport Recifeju s 3:0 v brazilskem prvenstvu. Dosegel je gol in prispeval podajo, s čimer je pomagal svoji ekipi v boju za obstanek v prvi ligi. Neymar je po tekmi dejal, da ga nič ne bo ustavilo pri igranju za Santos, da bi klub ostal tam, kjer si zasluži biti. Santos se bori proti izpadu, Juventude pa je že izpadel v drugo ligo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

Približno trideset hollywoodskih zvezdnikov, vključno z igralcema Cate Blanchett in Chrisom Pineom, se bo ta konec tedna srečalo s papežem Leonom v Vatikanu. Na posebnem srečanju se jim bodo pridružili tudi oskarjevski režiserji Spike Lee, George Miller in Gus Van Sant. Papež želi poglobiti dialog s svetom filma.

Družina Lennyja Wilkensa je sporočila, da je košarkarska legenda umrla v starosti 88 let. Wilkens je bil sprejet v hram slavnih kot igralec in trener, slovel pa je tudi po svojem spoštljivem odnosu.

V Braziliji je med pandemijo covida-19 1,3 milijona otrok izgubilo starše ali skrbnike. Sedemletni Gael pogreša svojo mamo, ki je umrla zaradi covida-19, njegova petletna sestra Valentina, rojena mesec dni pred njeno smrtjo, pa jo pogosto kliče. Oče petih otrok, ki je tudi sam zdravstveni delavec, se sooča s pomanjkanjem podpore s strani države pri žalovanju otrok.

Julia Fox se je znašla pod plazom kritik zaradi kostuma za noč čarovnic, ki ga je navdihnila Jackie Kennedy in je vključeval obleko, prepleteno s krvjo, kar je spominjalo na obleko, ki jo je Kennedyjeva nosila ob atentatu na njenega moža, predsednika Johna F. Kennedyja. Jack Schlossberg, vnuk Jackie Kennedy, je kostum označil za "gnusno, obupano in nevarno" poveličevanje političnega nasilja. Fox je branila svojo izbiro in pojasnila, da ni želela poveličevati nasilja, vendar je kostum vseeno sprožil burne odzive.

Japonska se pripravlja na ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa (KK), ki je največja jedrska elektrarna na svetu. Ponovni zagon sledi odobritvi oblasti, 15 let po jedrski nesreči v Fukušimi.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bo svetovno povpraševanje po premogu letos doseglo novo rekordno raven.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

OECD je ponovno opozorila na premajhno ambicioznost Evropske unije pri podnebnem varstvu in izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih resnih gospodarskih posledic. Podnebne katastrofe so že povzročile znatno škodo.

Organizacija COP30, konference ZN o podnebnih spremembah, je sprejela odločitev, da v uradnih prostorih dogodka ne bo mogoče plačevati z gotovino ali karticami. Namesto tega bodo zahtevali uporabo posebnega sistema, ki ga bo upravljala brazilska družba Cielo. Uradno sporočilo navaja, da gotovina in kreditne kartice ne bodo sprejete v restavracijah ali prodajalnah s hrano znotraj paviljona, ob prihodu pa se bo mogoče registrirati pri Cielo in pridobiti kartico za brezgotovinsko plačevanje. Ta ukrep je že sprožil nezadovoljstvo.

Svet se približuje točki, ko bo do konca stoletja imel skoraj dva meseca več nevarno vročih dni na leto. Revnejše države bodo najbolj prizadete, medtem ko bodo največje onesnaževalke manj občutile posledice. Študija poudarja, da se bo deset majhnih, od oceanov odvisnih držav, soočilo z največjim porastom nevarnih dni vročine. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi lahko ublažilo to grožnjo.

Glede na poročilo agencij Združenih narodov (ZN), UNICEF in CEPAL, bi podnebne spremembe lahko do leta 2030 potisnile šest milijonov mladih, mlajših od 25 let, v Latinski Ameriki in na Karibih v revščino. Poročilo priporoča vladam, da okrepijo socialne službe na področjih zdravja, prehrane in izobraževanja ter povečajo naložbe v zaščito kritične infrastrukture, zlasti tiste, ki je povezana z otroki. Če države ne bodo pravočasno uvedle ukrepov za omejitev emisij toplogrednih plinov, bi se lahko število revnih povečalo za skoraj 18 milijonov ljudi.

Nepalske oblasti so začele uporabljati drone za lociranje in odstranjevanje ton smeti, ki jih za sabo puščajo alpinisti na Mount Everestu. Ekipa operaterjev dronov se je pridružila alpinistom in vodnikom v baznem taboru Everesta in s težkimi droni pomaga pri čiščenju najvišjega vrha sveta.

Palestinski delavci so začeli obnavljati nekdanjo srednjeveško trdnjavo, ki je bila preurejena v muzej v Gazi in poškodovana v izraelskih napadih. Delavci ročno odstranjujejo pesek in razpadajočo malto iz ostankov muzeja Palače Paše, ki naj bi nekoč eno noč gostil Napoleona Bonaparteja. V dveh letih vojne je bilo poškodovanih okoli 114 objektov.

Mlada Palestinka, Marah Abu Zuhri, ki so jo zaradi hude podhranjenosti evakuirali iz Gaze v Italijo, je umrla v bolnišnici v Pisi. Zdravniki ji niso mogli pomagati. Istočasno so izraelski napadi v Gazi zahtevali najmanj 25 življenj, od tega 12 med poskusom pridobivanja hrane. Smrti so se zgodile na različnih območjih Gaze.

Število smrtnih žrtev potresa v Afganistanu je preseglo 1400, ranjenih je več kot 3000. Prizadeto območje Kunar je stresel nov potres z magnitudo 5,2. Reševalne ekipe še naprej iščejo preživele pod ruševinami več kot 5000 porušenih hiš.

Izrael je bolnišnici Nasser v Khan Younesu vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s premirjem. Dan prej je Hamas izročil posmrtne ostanke Itaya Chena, izraelskega vojaka, ki je bil ubit 7. oktobra 2023 med napadom na kibuc Nir Oz.

Poleg poročil o smrti Dicka Cheneyja so se pojavile tudi ocene njegove politične zapuščine. Po mnenju politologa Maleka Dudakova naj bi Cheney predstavljal jastrebovsko zunanjo politiko ZDA in naj bi sprejemal številne odločitve za hrbtom Georgea Busha mlajšega. Cheney je deloval v štirih predsedniških administracijah in je bil znan po svoji vplivnosti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.