Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Ameriški mediji so kritični do zajetja Nicolása Madura, pri čemer poudarjajo vprašljivost zakonitosti operacije in motivov Donalda Trumpa. Kitajska je obsodila ameriški napad kot kršitev mednarodnega prava in zahteva Madurovo izpustitev, Iran pa ga označuje za državni terorizem. Pamela Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena kmalu soočila s pravosodjem ZDA. Objavljene so bile tudi fotografije Madura v prostorih agencije DEA v New Yorku.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila s sodnim procesom zaradi narkoterorizma in financiranja terorizma. Ameriška vlada trdi, da bo "vodila" Venezuelo, kar odpira pravna vprašanja o zakonitosti teh potez. Podpredsednica Venezuele je bila imenovana za začasno predsednico. Obstajajo tudi poročila, da je bilo v Venezueli ubitih "veliko" Kubancev.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju odpeljale. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je še prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila svojo komunikacijo na družbenih omrežjih.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v priporni center v Brooklynu, njegova soproga pa je prav tako v priporu. Po aretaciji je ameriška stran napovedala, da bo začasno upravljala Venezuelo.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

V Stockholmu je bil 18-letnik, švedski in sirski državljan, obtožen načrtovanja terorističnega napada na kulturni festival avgusta. Domnevno je prisegel zvestobo Islamski državi (IS). Poleg tega je obtožen tudi poskusa umora v Nemčiji, skupaj s 17-letnikom.

Objavljeni so bili novi pozivi k zaustavitvi genocida v Gazi, obtožbe o sokrivdi Zahoda pri tem in širjenju antisemitizma v Evropi. Pediatra Abu Safiya, ki je bil ujet med izraelskim napadom na bolnišnico Kamal Adwan, se sooča s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Elena Basile trdi, da Zahod poskuša spremeniti zgodovino Bližnjega vzhoda, korenine Hamasa pa izvirajo iz okupacije Izraela.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Norveška policija je po pomoti poslala pisma približno 1500 ljudem, pri čemer so bili osebni podatki posameznikov izpostavljeni. Pisma so vsebovala občutljive informacije, kar je povzročilo zaskrbljenost glede varnosti osebnih podatkov. Incident se obravnava kot zelo resen.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na kritike glede njegovega spomina, potem ko ga je guverner Wes Moore posredno izzval. Hkrati je guvernerka ameriške centralne banke (Fed) Lisa Cook vložila tožbo proti Trumpu zaradi njegovega poskusa, da jo odstavi s položaja. Cook trdi, da je Trumpov poskus nezakonit in ogroža neodvisnost centralne banke. Sodnik je tudi blokiral Trumpovo odpustitev vodje Voice of America. Medtem pa Trumpov namestnik JD Vance zagotavlja, da je Trump v dobri formi in pripravljen voditi državo, vendar je pripravljen prevzeti vlogo v primeru "grozljive tragedije".

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Ruska vojska je sporočila, da je v delti Donave uničila ukrajinsko izvidniško ladjo z brezpilotnim plovilom. Medtem naj bi Norveška Ukrajini pomagala v vojni proti ruski Črnomorski floti, in sicer z obveščevalnimi podatki, opremo in usposabljanjem. Nemška vlada pa ocenjuje, da korupcija in domnevna vpletenost v sabotažo Severnega toka ne vplivata na pomoč Ukrajini.

V Oslu so se družina in prijatelji poslovili od 34-letne Tamime Nibras Juhar, ki je bila umorjena na svojem delovnem mestu v Kampenu. Pogreba na pokopališču Alfaset se je udeležilo več ministrov. Umor se je zgodil v noči na nedeljo.

V Stockholmu je bil 18-letnik, švedski in sirski državljan, obtožen načrtovanja terorističnega napada na kulturni festival avgusta. Domnevno je prisegel zvestobo Islamski državi (IS). Poleg tega je obtožen tudi poskusa umora v Nemčiji, skupaj s 17-letnikom.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores v Caracasu, so ju prepeljali v ZDA, kjer je Maduro pristal v newyorškem Metropolitan Detention Center. Kitajska je pozvala k njuni takojšnji izpustitvi. Med operacijo aretacije naj bi umrlo 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. ZDA so ponovno dovolile prelete nad Karibskim morjem, Trump pa se je skliceval na Monroejevo doktrino. Varnostni svet Združenih narodov se bo sestal zaradi ameriškega napada, Trump pa naj bi z aretacijo Madura zadal usoden udarec Združenim narodom.

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

V eksploziji v baru v ekskluzivnem smučarskem središču Crans Montana v švicarskih Alpah je umrlo najmanj 10 ljudi. Eksplozija se je zgodila med novoletno zabavo.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Rosie O'Donnell in jo označil za 'ne dovolj veliko Američanko', kar je sprožilo njen odziv s komentarji o Jeffreyju Epsteinu. Dolgoletni spor med njima se je še zaostril, O'Donnell pa mu ni ostala dolžna.

Didierja Chopina so obsodili na zaporno kazen zaradi prevare, v kateri je s pomočjo španskih in južnofrancoskih vin, dodanih arom in plina, ustvarjal ponarejen šampanjec. Prodajal je več sto tisoč steklenic ponarejenega šampanjca, za kar je bil obsojen na zapor in visoke denarne kazni.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Avstralija je kot prva država na svetu prepovedala uporabo večjih družbenih medijev, kot so TikTok, YouTube, Instagram in Facebook, osebam, mlajšim od 16 let. Prepoved je začela veljati v sredo, platformam, ki se ne bodo držale ukrepa, pa grozijo visoke denarne kazni. Mnogi mladi uporabniki, kot je 14-letna ustvarjalka vsebin na TikToku, izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne izolacije in izključenosti iz digitalnega sveta.

Norveška: Prve generacije mladih žensk, cepljenih proti HPV, so skoraj izkoreninile najnevarnejše tipe HPV, proti katerim naj bi cepivo ščitilo. Raziskava pa tudi kaže, da je en odmerek cepiva HPV enako učinkovit kot dva pri preprečevanju virusne okužbe, ki povzroča raka materničnega vratu.

Bad Bunny je bil okronan za najbolj poslušanega izvajalca na svetu na Spotifyju v letu 2025 z 19,8 milijardami predvajanj. Spotify je odstranil milijone goljufivih predvajanj, kar je vplivalo na številne izvajalce. V Španiji so bili najbolj poslušani izvajalci Bad Bunny, Quevedo in Karol G.

Nova DNK analiza naj bi potrdila dolgoletne govorice, da je imel Adolf Hitler samo eno modo. Britanski Channel 4 je posnel dokumentarni film z naslovom "Hitlerjeva DNK: Načrt diktatorja", v katerem specialistka Turi King analizira DNK vzorce iz krvavega madeža na Hitlerjevem oblačilu. Raziskovalci pravijo, da je Hitler najverjetneje trpel za Kallmannovim sindromom, genetskim stanjem, ki se lahko kaže kot nespuščena moda in mikropenis.

Ryanair bo od prihodnje srede sprejemal samo še digitalne vozovnice v svoji aplikaciji. Papirnate vozovnice ne bodo več sprejemali, kar bo prizadelo milijone potnikov.

Pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ponoven zagon ameriških jedrskih poskusov po več kot tridesetih letih. Odločitev je utemeljil s programi Rusije in Kitajske. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko krone, kar je sprožilo proteste.

Donald Trump je izjavil, da mu ustava ZDA ne dovoljuje kandidirati za tretji mandat kot predsednik, čeprav bi to z veseljem storil. Ta izjava je prišla po nekaj dneh ugibanj, ki so jih sprožili njegovi zavezniki, ki so trdili, da obstaja načrt, ki bi mu to omogočil. Medtem Wired raziskuje, kako videoposnetki, ustvarjeni z umetno inteligenco, končajo na Trumpovih družbenih omrežjih. Medtem pa je vnukinja Donalda Trumpa, Kai Trump, že presegla dedkovo predsedniško plačo.

Norveška je v letu 2025 skoraj v celoti uresničila svoj ambiciozni cilj, da bi bila vsa nova registrirana vozila brez izpustov. Po uradnih podatkih, objavljenih v petek, so popolnoma električna vozila (EV) predstavljala kar 95,9 odstotka vseh novih registracij osebnih avtomobilov v državi. Ta dosežek utrjuje položaj Norveške kot vodilne države na svetu pri prehodu na trajnostno mobilnost. K takšnemu rezultatu je v veliki meri prispevala visoka prodaja ameriškega proizvajalca Tesla, ki ostaja prevladujoča znamka na norveškem trgu. Norveška vlada je k prehodu spodbujala z obsežnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi za lastnike električnih vozil, kar je omogočilo hitro opuščanje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Kljub temu da država še ni povsem dosegla 100-odstotnega deleža, strokovnjaki ocenjujejo, da je tržni prehod praktično zaključen, saj so ostale oblike pogonov postale zanemarljiv del trga.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.

Ryanair bo od prihodnje srede sprejemal samo še digitalne vozovnice v svoji aplikaciji. Papirnate vozovnice ne bodo več sprejemali, kar bo prizadelo milijone potnikov.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

V Združenih državah Amerike je poročilo ministrstva za energijo sprožilo razpravo o podnebnih modelih, ki jih nekateri označujejo za pretirane. Hkrati pa študija objavljena v reviji PLOS Climate opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2100 zmanjšale svetovni BDP na prebivalca za četrtino, če se ne bodo omejile. Medtem ko nekateri zanikajo katastrofalne scenarije in kritizirajo zeleno politiko, drugi poudarjajo resne gospodarske posledice podnebnih sprememb.

Po podatkih nevladne organizacije Reclaim so največje svetovne banke med letoma 2021 in 2024 vložile 3.285 milijard dolarjev v fosilna goriva, medtem ko so v obnovljive vire vložile "le" 1.368 milijard dolarjev. Hkrati norveški Oljefondet nadaljuje z vlaganjem v zeleni prehod in je sklenil 15 milijard kron vreden dogovor o naložbi v sklad za prehod na čisto energijo. Od leta 2019 ima sklad možnost neposrednih in posrednih naložb v nekotirano infrastrukturo za obnovljive vire energije.

Dansko energetsko podjetje Ørsted je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve gradnje skoraj dokončane vetrne elektrarne Revolution Wind ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Podjetje želi doseči ponovno vzpostavitev gradbenih aktivnosti, ki jih je ameriška administracija ustavila pred dvema tednoma.

V soboto zvečer je celoten švedski otok Gotland v Baltskem morju prizadel obsežen izpad električne energije. Po poročanju lokalnih medijev je bil prekinjen stik med otokom in celino. Okoli 22.30 so poročali, da je bila dobava električne energije delno vzpostavljena.