Generalni sekretar Nata Mark Rutte svari pred nevarnostjo Rusije in poziva k večji pripravljenosti
Objavljeno: 11. 12. 2025 16:57
12. dec 10:33
Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izrazil zaskrbljenost, da številne države ne razumejo resnosti grožnje, ki jo predstavlja Rusija. Poudaril je, da Rusija ne bo ostala le pri vojni v Ukrajini in da je Nato naslednja tarča. Rutte je pozval države članice, naj povečajo izdatke za obrambo in se hitro oborožijo, sicer obstaja velika nevarnost obsežne vojne, ki jo bo sprožila Rusija. Rusijo je označil kot 'imperij zla' in s tem opozoril na nujnost pripravljenosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.
Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.
Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.
Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.
Donald Trump je Ukrajini dovolil uporabo orožja dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji. Rusija je izstopila iz evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ukrajina pričakuje nove dobave letal F-16, Mirage in Gripen.
Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo biti evropske varnostne garancije za Ukrajino po vojni vključevati pripravljenost na boj proti Rusiji. Stubb je poudaril, da Moskva ne bi smela imeti besede pri nameščanju zahodnih sil. Medtem, članek na national.ro navaja, da Zahod še naprej podcenjuje Rusijo. Poleg tega je rusko vojaško letalo vstopilo v zračni prostor Estonije, kar predstavlja dejanje agresije.
Dogajanje v Ukrajini in nevarnost širitve konflikta je zelo relevantna za varnost in stabilnost Evrope, s tem tudi za Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.