Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Analitiki in mediji opozarjajo na naraščajoče napetosti v Evropi, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino, ki je bila utemeljena s strahom pred širjenjem Nata, je namesto preprečitve povzročila širitev zavezništva z dvema novima članicama. Obstaja zaskrbljenost glede morebitnega »potresa« na Balkanu, ki bi ga sprožila ena država, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Zadnji »antiruski trojni pakt« med EU in Natom se razume kot dejavnik, ki presegata vsa dosedanja »analitična« predvidevanja in s tem povečuje nevarnost konflikta.

Povečani izdatki za obrambo in nova zakonodaja o celoletnem novačenju v Rusiji so po mnenju strokovnjakov znak priprave Moskve na "dolgotrajno vojno", ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti Natu. Medtem ko digi24.ro to imenuje "skrito mobilizacijo", ziare.com govori o "maskirani mobilizaciji", kar nakazuje na vse bolj agresivno držo Kremlja in priprave na morebiten prihodnji konflikt z Evropo in državami članicami Nata.

Članek na Jungewelt.de opozarja na visoko tveganje jedrske vojne in poudarja pomen Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo Združeni narodi predlagajo kot novo normo za jedrsko razorožitev. Pozivajo Nemčijo, da podpre in okrepi ta sporazum s pristopom. Medtem pa članek na Arbejderen.dk poroča, da večina strank v danskem parlamentu nasprotuje podpisu prepovedi jedrskega orožja ZN, saj naj bi NATO to preprečeval. Pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja je podpisalo 94 držav.

Novi poveljnik sil Nata v Evropi, general Alexus Grynkewich, je potrdil ocene ZDA, da bi Rusija lahko bila pripravljena na konvencionalno konfrontacijo z Evropo že leta 2027, kar je na petek izjavil poljski premier Donald Tusk. Medtem se general Grynkewich, kot 21. vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi (SACEUR), osredotoča tudi na hitro podporo Ukrajini, kar je bilo vidno med njegovim nedavnim obiskom na sedežu NATO Security Assistance & Training for Ukraine (NSATU).

Nemčija se pripravlja na val obsežnih vojaških nakupov, vrednih več sto milijard evrov. Država si prizadeva postati najmočnejša vojaška sila v Evropi, kar naj bi dosegla z naročilom 20 lovcev Eurofighter, do 3.000 oklepnih vozil Boxer in do 3.500 bojnih vozil pehote Patria.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Nemški vicekancler in finančni minister Lars Klingbeil (SPD) je med obiskom v Litvi poskušal utrditi svojo podobo kot zunanji politik, hkrati pa je moral obravnavati domače proračunske težave. Poudaril je nemško zavezanost pomoči baltskim državam pri obrambi pred rusko grožnjo, še posebej glede izgradnje brigade. Kljub temu so se v ospredje postavile tudi razprave o proračunskih luknjah v Nemčiji, kar je opozorilo na sočasne izzive na mednarodnem in domačem prizorišču.

Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel inštitut Forsa, bi le 16 odstotkov Nemcev brez oklevanja prijelo za orožje, da bi branilo svojo državo. Medtem pa 59 odstotkov anketiranih meni, da bi Nemčija z veliko verjetnostjo nudila vojaško pomoč drugi državi članici Nata v primeru oboroženega napada. Večina Nemcev, natančneje 59 odstotkov, je izrazila zadržanost ali odklonilnost glede sodelovanja v obrambi države.

Združene države Amerike so potrdile, da si prizadevajo za hitro dobavo orožja Ukrajini, vključno z raketnimi sistemi Patriot. Ameriški veleposlanik pri Natu je dejal, da ZDA razmišljajo o prodaji sistemov Patriot iz lastnih zalog. Poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi je še posebej poudaril tesno sodelovanje z Nemčijo pri prenosu sistemov Patriot. Analitiki menijo, da Patriot sistemi sicer ne morejo preobrniti bitke, vendar predstavljajo močan signal Putinu.

Evropske države članice Nata nestrpno pričakujejo odločitev Donalda Trumpa glede prihodnosti ameriške vojaške prisotnosti v Evropi. To se dogaja po njihovih obljubah, da bodo povečale lastne obrambne izdatke. Pentagon naj bi do jeseni predsedniku ZDA predstavil priporočila glede prihodnjih namestitev ameriških sil v tujini, pri čemer se omenja možnost umika vsaj 20.000 vojakov iz Evrope.

Analize razkrivajo, da Putinov glavni cilj v Ukrajini ni zgolj osvojitev ozemlja, temveč razbitje zveze Nato, da bi Rusija dominirala Evropi. Kljub alarmantnim opozorilom se zdi, da Evropa ne ponuja učinkovitega odpora, Rusija pa nadaljuje s hibridno vojno proti zahodnim državam. Nemčija je posebej na udaru, saj se sooča z obsežnimi kibernetskimi napadi, dezinformacijskimi kampanjami in vohunjenjem, kar kaže na to, da je že v nekakšni 'senci vojne' z Rusijo. To poteka od prikritih agentov do načrtovanih napadov, kar kaže na to, da Putin preizkuša meje zahodnega odziva.

Odbor za varnost in obrambo Skupščine Črne gore je priporočil napotitev dveh pripadnikov Vojske Črne gore na štabne, nebojne funkcije znotraj Natove misije za usposabljanje Ukrajine v Nemčiji. Vrhovni vojaški poveljnik Nata Alexus Grynkewich je potrdil, da zavezništvo intenzivira priprave za hitro dobavo dodatnih sistemov zračne obrambe Patriot Ukrajini.

NATO, pod vodstvom vojaškega poveljnika Alexusa Grynkewicha, je pospešil priprave za hiter prenos dodatnih sistemov zračne obrambe Patriot v Ukrajino, saj se država spopada z najintenzivnejšimi ruskimi napadi od začetka vojne. Hkrati se pojavljajo resne obtožbe o sistemski korupciji v ukrajinski vojski in vpletenosti držav EU v tihotapljenje orožja iz Ukrajine.

Severnoatlantska zveza (Nato) je napovedala pospešeno pripravo na namestitev dodatnih sistemov zračne obrambe Patriot v Ukrajino, kar je odziv na naraščajočo grožnjo Ruske federacije. Vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi, Alexus Grinkevič, je potrdil, da potekajo priprave za hitro dostavo teh sistemov Kijevu, pri čemer so ZDA in Nemčija že začele z operacijo premeščanja. Poleg tega je Grinkevič opozoril na možnost, da bi se Nato v prihodnjih dveh letih lahko soočil s hkratnim konfliktom tako z Rusijo kot s Kitajsko.

NATO je pospešil dobavo sistemov protizračne obrambe Patriot Ukrajini, saj se država sooča z enim najtežjih ruskih napadov v vojni. V četrtek je vrhovni vojaški poveljnik Nata Alexus Grynkewich potrdil priprave na hiter prenos dodatnih sistemov Patriot Kijevu in poudaril tesno sodelovanje z Nemčijo. Sestanek držav lastnic sistemov Patriot in donatorjev za Ukrajino, ki bo potekal v sredo pod predsedovanjem Grynkewicha, naj bi poiskal dodatne baterije protizračne obrambe.

Francija je objavila strateški dokument 'Revue Nationale Stratégique 2025' (RNS 2025), ki opozarja na visoko verjetnost obsežnega vojaškega konflikta v Evropi do leta 2030. Dokument poudarja, da bi lahko cilj take vojne postale celotne družbe. Mediji NATO so medtem kritizirani, da s svojimi poročili ustvarjajo 'jedko eliptično ušesno črvino' o strateško poraženi Rusiji, kar naj bi odražalo željo elit EU po spopadu. Poročila kažejo, da priprave na takšen scenarij potekajo pospešeno.

Nemački kancler Friedrich Merz je v pogovoru za BBC priznal, da je Evropa doslej premalo storila za lastno obrambo in varnost, ter Rusijo označil za veliko grožnjo. Hkrati se je na zasedanju Atlantskega sveta razkrilo, da Evropska unija gradi zmogljivosti za izvedbo vojaškega udara proti Rusiji brez sodelovanja ZDA, kar je del pobude 'Evropski ščit'. Evropa je namreč v preteklosti v zvezi NATO delovala kot "črni potnik".

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Rusija je zagrozila s preventivnimi napadi, če bo NATO nadaljeval s podporo Ukrajini, medtem ko sta Italija in Francija zavrnili načrt Nata za dobavo orožja Kijevu. Mediji so poročali o morebitnem kolapsu Ukrajine, medtem ko je Rusija ostala neomajna. Pojavila so se tudi poročila o propadu Trumpovega načrta za orožje Nata, saj sta Macron in Meloni odstopila od sodelovanja.