Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v svojem strateškem načrtu za obdobje 2026–2030 napovedalo tesnejšo integracijo ameriške obrambne industrije z zavezniki v Evropi in indopacifiški regiji. Strategija poudarja pomen interoperabilnosti in sodelovanja pri proizvodnji streliva, hkrati pa od evropskih partneric zahteva povečanje obrambnih proračunov in zagotavljanje večjega dostopa do kritične infrastrukture. Načrt odraža prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi NATO postal realnejše zavezništvo z bolj enakomerno porazdelitvijo finančnih bremen. Kljub ambicioznim načrtom o vojaški osi med Grenlandijo in Patagonijo, ki bi varovala zahodno poloblo pred ruskimi in kitajskimi raketami, ostaja vprašanje prihodnosti ameriškega sodelovanja v Natu v ospredju javnih razprav. Večina Nemcev po javnomnenjskih raziskavah meni, da Trumpova zunanja politika ogroža zavezništvo. Vendar strokovnjaki, med njimi nekdanji finski obveščevalec Pekka Toveri, opozarjajo, da je izstop ZDA malo verjeten, saj je ameriški kongres sprejel zakonodajo, ki predsedniku preprečuje enostranski umik iz zavezništva. Posebno pozornost vzbuja tudi vprašanje napotitve Natovih sil v Ukrajino v okviru morebitnega premirja. Francija in Velika Britanija sta v pariški deklaraciji izrazili pripravljenost na napotitev sil za nadzor premirja, kar sta prvič pohvalila tudi ameriška posebna odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner. Čeprav obrambni minister Pete Hegseth trdi, da za te enote ne bi veljal 5. člen pogodbe o Natu, analitiki to razumejo kot pogajalsko taktiko za pritisk na Rusijo pred mirovnimi pogajanji.

Nekdanji namestnik litovskega zunanjega ministra Darius Jurgelavičius je v intervjuju za ukrajinski medij razkril, da ima zveza Nato pripravljene podrobne načrte za popolno blokado Kaliningrajske oblasti v primeru neposrednega vojaškega spopada z Rusijo. Po njegovih besedah predstavlja blokada te ruske eksklave enega izmed ključnih scenarijev v strateškem načrtovanju Severnoatlantskega zavezništva za obvladovanje morebitne ruske agresije. Jurgelavičius je poudaril, da so v strukturah Nata te možnosti že temeljito preučili in da blokada ni le teoretična možnost, temveč razdelan operativni načrt. Izpostavil je strateški pomen regije, ki bi bila v primeru vojne izolirana od preostalega ruskega ozemlja, kar bi zavezništvu omogočilo nadzor nad Baltskim morjem in omejilo ruske vojaške zmogljivosti na tem območju. Napovedi o morebitni blokadi prihajajo v času povečanih napetosti med Zahodom in Moskvo, kjer baltske države igrajo ključno vlogo pri opozarjanju na varnostna tveganja. Čeprav uradni Bruselj ali Washington teh specifičnih operativnih načrtov nista javno potrdila, izjave nekdanjega visokega diplomata odražajo resnost varnostnih priprav zavezništva na vzhodnem krilu.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k končanju 37-letne vladavine iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, in dejal, da je čas za novo vodstvo v Iranu.

Poveljnik arktičnega poveljstva je potrdil načrte za obsežno in večmesečno vojaško urjenje na Grenlandiji, kjer bodo sile zveze Nato vadile delovanje v zahtevnih arktičnih razmerah. Glavni namen vaje je utrjevanje pripravljenosti in sodelovanja med zavezniškimi državami v času, ko se geopolitične napetosti na skrajnem severu stopnjujejo. Odprto ostaja vprašanje obsega sodelovanja Združenih držav Amerike, ki predstavljajo ključnega strateškega partnerja v regiji. Vaje bodo po besedah poveljnika potekale več mesecev, kar predstavlja odmik od krajših, občasnih manevrov, ki so bili značilni za preteklost. Povečana prisotnost sil Nato na Grenlandiji odraža strateški pomen Arktike, ki zaradi taljenja ledu in dostopnosti novih pomorskih poti ter naravnih virov postaja novo prizorišče interesov svetovnih velesil. Operacija je osredotočena na logistično prilagodljivost in preizkušanje vojaške opreme v ekstremnih vremenskih pogojih. Čeprav so vaje uradno obrambne narave, analitiki opozarjajo, da gre za neposreden odgovor na povečano rusko in kitajsko aktivnost na arktičnem območju, kar zahteva večjo usklajenost zavezništva.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Danski generalmajor Soren Andersen, poveljnik združenega arktičnega poveljstva, je uradno povabil Združene države Amerike k sodelovanju na prihajajočih vojaških vajah na Grenlandiji. Na vajah bodo po napovedih sodelovale članice in zaveznice zveze Nato, namenjene pa so krepitvi obrambne pripravljenosti v arktični regiji. Povabilo prihaja v času povečanega geostrateškega zanimanja za Arktiko, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in možnosti za izkoriščanje naravnih virov. Grenlandija, ki je pod dansko suverenostjo, postaja ključna točka za zagotavljanje varnosti severnega boka zavezništva. Sodelovanje ameriških sil na avtonomnem danskem ozemlju poudarja pomen čezatlantskega sodelovanja v luči spreminjajočih se varnostnih razmer na severu. Operacije bodo osredotočene na usklajevanje različnih vej vojske v zahtevnih arktičnih razmerah.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Podpredsednica spodnjega doma francoskega parlamenta Clémence Guetté je sprožila pobudo za izstop Francije iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato), ki po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung pridobiva na politični teži. Pobuda se pojavlja v času poglobljenih razhajanj znotraj zahodne koalicije in različnih pogledov na reševanje konfliktov v Evropi, kar bi lahko Franciji odprlo pot do večje strateške avtonomije. Nemški mediji poudarjajo, da so notranja nesoglasja znotraj zavezništva dosegla točko, ko predlogi o izstopu ključnih članic niso več le obrobni politični pojavi. Razkol naj bi poglabljala predvsem vprašanja glede mirnega reševanja vojne v Ukrajini, kjer nekatere države članice blokirajo določene diplomatske pobude, kar v Franciji sproža nezadovoljstvo s trenutno smerjo zavezništva. Čeprav gre trenutno predvsem za parlamentarno pobudo v okviru širše politične razprave, Berliner Zeitung ocenjuje, da so možnosti za dejanski izstop države realnejše kot v preteklosti. Francija ima zgodovinsko tradicijo zapletenih odnosov z Natom, trenutne geopolitične razmere pa ponovno spodbujajo razmišljanja o neodvisni zunanji in obrambni politiki Pariza.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine proti osmi evropskim državam, ki nasprotujejo ameriški pridobitvi Grenlandije. Te države naj bi igrale nevarno igro z nasprotovanjem ameriškim interesom. Med njimi je tudi Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v petek v parlamentu ponovil odločenost države, da razširi svoje ozemeljske vode in vzpostavi nov morski park v Egejskem morju. Napoved prihaja kljub dolgotrajnim opozorilom Turčije, da bi vsakršen tovrsten enostranski korak Aten v teh sporah pomenil razlog za vojno (casus belli). Gerapetritis je poudaril, da je širitev voda suverena pravica Grčije, ki bo uveljavljena v skladu z mednarodnim pravom. Napetosti med sosednjima državama so se ponovno povečale le dan po tem, ko je turški zunanji minister Hakan Fidan izjavil, da je vprašanje Egejskega morja treba reševati celovito. Turčija že desetletja nasprotuje grški širitvi voda zunaj trenutnih šestih navtičnih milj, saj bi to po njihovem mnenju praktično zaprlo dostop do mednarodnih voda in omejilo turške interese. Grški načrti poleg širitve voda vključujejo tudi prostorsko načrtovanje morskih parkov, kar Turčija vidi kot poskus prejudiciranja statusa nekaterih otokov in čeri. Kljub nedavnim prizadevanjem za izboljšanje dvostranskih odnosov in dialogu na visoki ravni, najnovejše izjave kažejo na globoka razhajanja glede morske suverenosti. Grčija vztraja, da njena pravica do širitve voda do 12 navtičnih milj temelji na Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki pa je Turčija ni podpisala. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na odstopanje od svojih temeljnih stališč glede teritorialne razmejitve.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je v izjavi za časnik La Repubblica ostro kritiziral odločitev nekaterih evropskih držav o napotitvi vojaških kontingentov na Grenlandijo. Po njegovih besedah pošiljanje majhnih vojaških enot v regijo ne more prispevati k reševanju trenutne krize na otoku, temveč deluje nesmiselno in neučinkovito. Crosetto je razmere primerjal z začetkom vica in poudaril, da obrambna politika ne bi smela biti tekmovanje v tem, kdo bo razmestil vojake na več različnih točk po svetu. Minister je izrazil prepričanje, da prisotnost evropskih vojakov na tem strateško pomembnem otoku nima jasnega namena ali dodane vrednosti za varnostno stabilnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko se več članic Evropske unije odloča za krepitev svoje prisotnosti v Arktiki, kar Italija vidi kot neusklajeno in strateško napačno potezo. Crosetto meni, da takšni ukrepi le ustvarjajo privid aktivnosti, namesto da bi naslavljali dejanske geopolitične izzive regije. Kritika italijanske strani odraža širše nestrinjanje znotraj evropskih obrambnih struktur glede prioritet in razporeditve virov. Medtem ko nekatere severnoevropske države zagovarjajo močnejšo vojaško prisotnost zaradi naraščajočih napetosti in ozemeljskih apetitov velesil, Rim opozarja na potrebo po bolj premišljenem in enotnem pristopu. Odločitev nekaterih držav, da delujejo samostojno, po mnenju italijanskega ministrstva le slabi skupno evropsko varnostno politiko.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Donald Trump je zagrozil s carinami proti državam članicam NATA, ki nasprotujejo njegovim načrtom glede Grenlandije, kar je povzročilo zaustavitev trgovinskih pogajanj med ZDA in Evropsko unijo. Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje Trumpovim grožnjam in poudarili, da o suverenosti Grenlandije odločata Grenlandija in Danska. Financ ministerka Avstralije, Katy Gallagher, je pozvala k nadaljevanju proste trgovine in nasprotovala carinah.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nedavne ankete so pokazale, da je podpora politiki množičnih deportacij Donalda Trumpa med neodvisnimi in neodločenimi volivci izjemno nepriljubljena. Trump se sooča z naraščajočo zaskrbljenostjo Američanov glede stroškov življenja in inflacije. Kljub temu, da je Trump zmagal na volitvah leta 2024 in prvič osvojil večino glasov, nekateri volivci postajajo razočarani.

Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogovorih o prihodnosti Grenlandije zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne podpirajo priključitve Grenlandije ZDA. Prav tako je znova odprl vprašanje članstva ZDA v Natu, s čimer je stopnjeval pritisk na zaveznike.

Rusko zunanje ministrstvo je danes uradno zavrnilo navedbe, da Ruska federacija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo. Odziv Moskve prihaja po tem, ko so se v Združenih državah Amerike in Evropi v zadnjih dneh okrepile razprave o naraščajočem ruskem vplivu na Arktiki. Polemike so se dodatno zaostrile v luči razkritij o ameriških namerah za morebitni prevzem oziroma nakup tega strateško pomembnega otoka. Moskva trdi, da so obtožbe o njeni agresivni drži na severu neutemeljene in namenjene opravičevanju lastnih geopolitičnih interesov Zahoda v regiji. Ruska stran poudarja, da njihova prisotnost v arktičnem krogu ostaja v mejah mednarodnega prava in je osredotočena na gospodarski razvoj ter znanstvene raziskave, ne pa na vojaško ekspanzijo, ki bi ogrožala ozemeljsko celovitost Grenlandije. Regija Arktike postaja vse pomembnejše prizorišče diplomatskih trenj med velesilami, predvsem zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Kljub ruskim zagotovilom o miroljubnih namenih, države članice zveze NATO izražajo skrb zaradi obnove ruskih vojaških baz na skrajnem severu, kar vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotnega območja.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov ni potrdil navedb, da bi bila Ruska federacija pripravljena privoliti v namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta v Ukrajini. Odziv Kremlja sledi medijskim ugibanjem, da bi Moskva podprla tovrstno misijo pod pogojem, da bi v njo vključili vojaške enote iz Kitajske in držav tistega, kar se v mednarodni javnosti označuje kot globalni jug. Na neposredno vprašanje novinarjev o morebitnem ruskem soglasju glede prisotnosti tujih mirovnikov je Peskov dejal, da drugega dela vprašanja, ki se nanaša na specifično sestavo sil, ne more potrditi. S tem je Rusija uradno zavrnila poročanje o spremembi svojega stališča glede neposredne prisotnosti tujih vojaških sil na ukrajinskem ozemlju. Analitiki poudarjajo, da vprašanje mirovnih misij ostaja ena najtežjih točk morebitnih prihodnjih pogajanj, saj Moskva vztrajno zavrača prisotnost zahodnih sil, hkrati pa mediji vse pogosteje ugibajo o alternativnih formatih, ki bi vključevali ruske strateške partnerice.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Zavezništvo Nato je v Nemčiji začelo obsežno vojaško vajo z nazivom Steadfast Dart 26, ki velja za največji tovrstni manever v letošnjem letu. V vaji sodeluje približno 10.000 vojakov iz enajstih držav članic, pri čemer Nemčija ne nastopa le kot gostiteljica, temveč tudi kot ključno logistično vozlišče za premike enot in opreme. Prve dejavnosti so se že začele v regiji Vzhodna Frizija, natančneje v pristanišču Emden, kamor so prispela prva vozila in vojaški material. Operacija je namenjena krepitvi obrambne pripravljenosti in preverjanju sposobnosti hitre premestitve večjega števila vojaških sil po evropskem ozemlju. Sodelujoče države bodo v prihodnjih tednih izvajale kompleksne taktične naloge, ki vključujejo usklajevanje različnih vej vojske v scenarijih kolektivne obrambe. Nemška zvezna vojska ob tem zagotavlja podporo pri transportu in nastanitvi tujih kontingentov, kar poudarja strateški pomen države za zavezniško logistiko. Premiki vojaške tehnike in povečana prisotnost vojakov bodo vplivali na lokalno infrastrukturo v severnem delu Nemčije, vendar so oblasti poudarile, da so manevri nujni za zagotavljanje varnosti v trenutnih geopolitičnih razmerah. Vaja Steadfast Dart 26 predstavlja vrhunec letošnjega usposabljanja Nata, s katerim zavezništvo demonstrira svojo enotnost in operativno moč.

Kosovo je v četrtek obeležilo 27. obletnico pokola v vasi Reçak v občini Shtime, kjer so srbske sile pred skoraj tremi desetletji pobile več kot 45 neoboroženih albanskih civilistov. Spominske slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki države in preživeli, ki so se poklonili žrtvam enega najbolj grozovitih dogodkov med vojno na Kosovu. Dogodek iz 15. januarja 1999 ostaja eden ključnih trenutkov v novejši zgodovini regije, saj je močno vplival na mednarodno posredovanje. Nekdanji vodja opazovalne misije OVSE na Kosovu, veleposlanik William Walker, je po odkritju trupel dejanje takrat označil za zločin proti človeštvu. Njegova neposredna obsodba barbarstva v Reçaku je bila ključna za preobrat v stališču mednarodne skupnosti do takratnega srbskega režima pod vodstvom Slobodana Miloševića. Masaker je neposredno privedel do zaostrovanja diplomatskih pritiskov in kasnejšega vojaškega posredovanja zveze NATO, ki se je začelo marca istega leta. Spomin na žrtve v Reçaku danes služi kot opomin na vojne grozote in kot temelj prizadevanj za dosego pravice za albansko prebivalstvo. Kljub pretečenemu času in številnim pričevanjem ostaja vprašanje odgovornosti za ta specifičen vojni zločin pomemben del političnega diskurza v odnosih med Prištino in Beogradom, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo nujnost ohranjanja zgodovinskega spomina na nedolžne žrtve.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Grenlandska vlada je sporočila, da Danska skupaj z zaveznicami zveze Nato povečuje vojaško prisotnost na Grenlandiji, kjer so prve izvidniške enote že pristale. Ta poteza pomeni začetek načrtovanih vojaških vaj, ki so namenjene krepitvi obrambnih zmogljivosti na strateško pomembnem otoku. Operacija poteka v času zaostrenih odnosov med Kopenhagnom in Washingtonom. Danska stran poroča o bistvenih nesoglasjih z Belo hišo glede upravljanja in prihodnje vloge Grenlandije, kar vnaša diplomatsko negotovost v sicer usklajeno vojaško sodelovanje znotraj severnoatlantskega zavezništva. Povečana vojaška dejavnost odraža naraščajoč pomen arktične regije v globalni geopolitiki. Kljub napetostim med ključnimi zaveznicami se vojaški načrti izvajajo, kar poudarja nujnost zagotavljanja varnosti na območju, ki postaja vse bolj dostopno in strateško izpostavljeno.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

V vasi Račak na Kosovu je 15. januarja minilo 27 let od oboroženega spopada med varnostnimi silami takratne Zvezne republike Jugoslavije in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Dogodek ostaja eden najbolj kontroverznih mejnikov v novejši balkanski zgodovini, saj sta si strani povsem neenotni glede narave incidenta. Medtem ko srbska stran trdi, da je šlo za legitimno protiteroristično operacijo proti oboroženim upornikom, je takratna verifikacijska misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dogodek označila za pokol civilistov. Poročilo misije OVSE, ki jo je vodil ameriški diplomat William Walker, je služilo kot neposreden povod za mednarodno vojaško posredovanje. Na podlagi Walkerjevih ugotovitev je zveza NATO marca 1999 sprožila bombardiranje takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo 78 dni. Srbski mediji in uradniki še danes poudarjajo, da so bile obtožbe o pokolu neutemeljene in uporabljene kot orodje za upravičevanje agresije. Obletnica v regiji vsako leto sproži nove napetosti in nasprotujoče si interpretacije zgodovinskih dejstev. Za kosovske Albance Račak predstavlja simbol srbskih vojnih zločinov, za srbsko javnost pa primer manipulacije mednarodne skupnosti. Različni pogledi na dogodke iz leta 1999 še vedno močno obremenjujejo odnose med Beogradom in Prištino ter otežujejo proces sprave na Zahodnem Balkanu.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na Powellovo pričanje junija 2025 glede visokih stroškov prenove sedeža centralne banke, pri čemer preiskovalci ugotavljajo, ali je Powell namerno zavajal zakonodajalce o tem, kdaj je bil seznanjen s finančnimi prekoračitvami. Powell je na obtožbe odgovoril z neobičajnim video nagovorom javnosti, v katerem je preiskavo označil za politični pritisk na neodvisnost centralne banke. Dogajanje stopnjuje dolgotrajen spor med Powellom in Donaldom Trumpom, ki je predsednika Feda v preteklosti večkrat javno kritiziral zaradi vodenja monetarne politike in obrestnih mer. Powell v svojem odzivu trdi, da so grožnje s kazenskim pregonom neposredna posledica odločitev Feda, ki temeljijo na ekonomskih kazalnikih in ne na političnih željah predsednika države. Po njegovem mnenju gre za poskus ustrahovanja institucije, ki bi morala delovati avtonomno od izvršilne oblasti. Sočasno z dogajanjem v centralni banki so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj z velike porote v Georgii, ki razkrivajo, da so bili celo tesni zavezniki Donalda Trumpa v letu 2022 v zasebnih pričanjih kritični do njegovih trditev o ukradenih volitvah leta 2020. Dokumenti kažejo na globok razkorak med javno retoriko in zasebnimi priznanji republikanskih uradnikov, kar dodatno osvetljuje kompleksnost pravnih postopkov, v katere je vpleten nekdanji in bodoči predsednik v luči prizadevanj za nadzor nad ključnimi državnimi institucijami.

Švedska vojska je na Grenlandijo napotila svoje častnike, ki se bodo pridružili danskim obrambnim silam pri izvajanju vojaških vaj. Po navedbah švedskega predsednika vlade Ulfa Kristerssona so neoborožene enote tja prispeli danes, njihov namen pa je priprava specifičnih operativnih segmentov v okviru širšega sodelovanja zaveznic v zvezi Nato. Odločitev za napotitev je sledila uradni prošnji Danske, ki zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Arktični regiji krepi svojo prisotnost na tem območju. Sodelovanje švedskih sil na Grenlandiji predstavlja pomemben korak v integraciji Švedske v obrambne strukture zavezništva po njenem nedavnem vstopu v Nato. Poleg Švedske so svoje vojaško osebje poslale tudi druge zaveznice, kar nakazuje na usklajeno strategijo varovanja severnega boka Evrope. Švedski častniki bodo opravljali predvsem logistične in svetovalne naloge, ki so ključne za uspešno izvedbo načrtovanih manevrov. Politični vrh v Stockholmu je pri tej odločitvi enoten, saj je tudi opozicija pozdravila vladno potezo. Po mnenju analitikov gre za neposreden odgovor na povečano geostrateško pomembnost Arktike in potrebo po tesnejšem obrambnem sodelovanju med nordijskimi državami. Grenlandija tako postaja osrednje prizorišče za preverjanje pripravljenosti zavezniških sil na ekstremne razmere.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je izjavil, da ruska vojska v Ukrajini vsak mesec izgubi do 25.000 vojakov. Po njegovih besedah so te izgube v kontekstu bližajočega se četrtega leta vojne dolgoročno nevzdržne, saj Rusijo vodijo proti kritični točki zmogljivosti. Rutte je poudaril, da kljub intenzivnim napadom ruske sile plačujejo visoko ceno za minimalne ozemeljske pridobitve, kar močno obremenjuje njihove vojaške resurse. Analiza kaže, da Moskva v spopad pošilja velike količine slabo pripravljenih enot, da bi ohranila pritisk na ukrajinsko obrambo. Vodja zavezništva opozarja, da takšna strategija izčrpavanja ne more trajati v nedogled, še posebej ob vse večjem tehnološkem in logističnem pritisku zahodnih zaveznic. Rutte je te podatke predstavil kot dokaz, da mora mednarodna skupnost vztrajati pri podpori Kijevu, saj ruska vojaška moč ni neomejena. Napovedi o morebitnem zlomu ruske ofenzive so neposredno povezane z intenzivnostjo zahodne pomoči. Rutte je ob tem ponovno pozval k okrepitvi dobav orožja, saj bi to lahko še dodatno pospešilo izčrpavanje ruskih zmogljivosti. Razmere na bojišču ostajajo zaostrene, vendar ocene Nata kažejo na strateško šibkost ruske strani, ki bi lahko postala odločilna v prihodnjih mesecih vojne.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Najnovejši nemški protiraketni sistem Arrow 3, ki velja za osrednji steber evropskega raketnega ščita, po poročanju časnika Die Welt še ni pripravljen na učinkovito zoperstavljanje ruskim hipersoničnim raketam Orešnik. Analize nedavnega ruskega napada na cilje v zahodni Ukrajini so razkrile omejene zmogljivosti sistema v realnih bojnih razmerah, čeprav je bil Arrow 3 zasnovan prav za prestrezanje balističnih raket srednjega in dolgega dosega zunaj ozračja. Nemško obrambno ministrstvo je sistem sicer pred kratkim razglasilo za operativnega, vendar viri znotraj zveze NATO opozarjajo na tehnološki razkorak ob prvem posrednem trku sodobne zahodne obrambe z novim ruskim orožjem. Istočasno podjetje Destinus, ki ga vodi ruski prebežnik Mihail Kokorič in ima sedež na Nizozemskem, predstavlja napredek pri razvoju orožja za ukrajinsko stran. Nova različica manevrirne rakete Ruta Block 2 predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, saj z dosegom preko 450 kilometrov in nosilnostjo 250-kilogramske bojne glave močno presega svojo predhodnico. Raketa vključuje tehnologijo stealth za zmanjšanje radarske opaznosti, zložljiva krila za lažji transport in vodenje s pomočjo umetne inteligence, kar ji omogoča prodiranje skozi močno branjene zračne prostore in delovanje v okoljih z elektronskim motenjem. Polegrad rakete Ruta Block 2 je podjetje Destinus razkrilo tudi podrobnosti o navigacijskem sistemu Vector Vista Block 2 in prestrezniku Hornet Block 2. Ta tehnološki razvoj poteka v času, ko se evropske države pod vodstvom Nemčije intenzivno trudijo vzpostaviti nacionalne in vseevropske sisteme zračne obrambe. Kljub ambicijam po hitri implementaciji prestreznika Arrow 3, ki uporablja tehnologijo neposrednega zadetka (hit-to-kill), zadnji podatki kažejo na nujnost nadaljnjih izboljšav za soočanje z najsodobnejšimi hipersoničnimi grožnjami, ki jih predstavlja ruski arzenal.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.