Litva posodobila nacionalno varnostno strategijo zaradi eksistencialne grožnje Rusije
Objavljeno: 31. 12. 2025 13:56
Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji.
Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.
Izjave
"Z gledanjem naprej proti letu 2030 se verjetnost vojaškega konflikta lahko poveča."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je za Slovenijo pomembno, saj sta obe državi članici zveze Nato in Evropske unije. Morebitna vojaška ogroženost baltskih držav neposredno aktivira slovenske zaveze v okviru kolektivne obrambe po 5. členu Severnoatlantske pogodbe.
Slovenija kot del zavezništva sodeluje v misijah na vzhodnem krilu, zato vsaka sprememba varnostne strategije v regiji vpliva na slovensko zunanjo politiko in morebitne dodatne razporeditve Slovenske vojske v okviru okrepljene prednje prisotnosti.
Predsednik nemške obveščevalne službe BND, Martin Jäger, je posvaril pred naraščajočo nevarnostjo vojaškega konflikta z Rusijo. Poudaril je, da je Evropa v stanju "ledenega miru", ki se lahko hitro prelevi v "vročo konfrontacijo", in posvaril pred podcenjevanjem nevarnosti.
Ruski obrambni minister Andrej Belousov je Vladimirju Putinu poročal, da NATO povečuje svoje sile in se pripravlja na vojaški spopad z Rusijo. Po njegovih besedah naj bi se proračun zavezništva v prihodnjih letih povečal za polovico.
Poveljnik oboroženih sil Litve, general Raimundas Vaikšnoras, je v izjavi za LRT posvaril pred posledicami morebitnega zmanjšanja vojaškega proračuna države. V primeru konflikta z Rusijo bi se morali litovski vojaki boriti s koktajli Molotova, saj litovska vojska ne prejema dovolj sredstev.
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.
Glavni poveljnik ruske mornarice, admiral Aleksander Moisejev, je poudaril geopolitični in gospodarski pomen Arktike za Rusijo. Izpostavil je, da je Arktika ključnega pomena za Rusijo in njeno ozemlje. Hkrati je opozoril, da se je število vojaških vaj NATA v Arktiki v zadnjih petih letih povečalo za 40 %, število izvidniških poletov pa za 37 %, kar povečuje napetosti v regiji. Moisejev je dodal, da države NATA namenoma povečujejo število vaj in širijo vojaško prisotnost v Arktiki.
Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.
Dogajanje je za Slovenijo pomembno, saj sta obe državi članici zveze Nato in Evropske unije. Morebitna vojaška ogroženost baltskih držav neposredno aktivira slovenske zaveze v okviru kolektivne obrambe po 5. členu Severnoatlantske pogodbe.
Slovenija kot del zavezništva sodeluje v misijah na vzhodnem krilu, zato vsaka sprememba varnostne strategije v regiji vpliva na slovensko zunanjo politiko in morebitne dodatne razporeditve Slovenske vojske v okviru okrepljene prednje prisotnosti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.