Hrvaška z novim letom prevzela nadzor nad lastnim zračnim prostorom
Objavljeno: 30. 12. 2025 11:56
Hrvaška je s 1. januarjem uradno prevzela polno odgovornost za nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z uporabo novih večnamenskih bojnih letal rafale. Ministrstvo za obrambo v Zagrebu je potrdilo, da bo država naloge nadzora zračnega prostora odslej opravljala samostojno v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS).
Odločitev o prevzemu samostojnega varovanja sledi končanemu obdobju intenzivnega usposabljanja hrvaških pilotov in tehničnega osebja za upravljanje s francoskimi letali. V vmesnem obdobju sta hrvaško nebo na podlagi dogovorov znotraj zavezništva Nato začasno varovali Italija in Madžarska, ki sta naloge opravljali z letali eurofighter typhoon in gripen. S to potezo Hrvaška krepi svoje obrambne zmogljivosti in zmanjšuje odvisnost od vojaške pomoči sosednjih držav članic Nata.
Izjave
"Hrvaška bo z novim letom prevzela nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z bojnimi letali rafale."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo pomemben z vidika regionalne varnosti in obrambnega sodelovanja v okviru zveze Nato. Ker Hrvaška meji na Slovenijo, vsaka sprememba v načinu varovanja zračnega prostora neposredno vpliva na koordinacijo zračnih operacij v regiji. Poleg tega Slovenija podobno kot Hrvaška v preteklosti uporablja pomoč zaveznic (Italije in Madžarske) za nadzor lastnega neba, zato hrvaški prehod na samostojno varovanje predstavlja pomemben mejnik v vojaškem razvoju sosednje države.
Poljska je omejila zračni promet na vzhodu države po vdoru domnevno ruskih dronov v njen zračni prostor, sporoča poljska agencija za nadzor zračnega prometa. Varšava je zaradi incidenta zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN. Premier Donald Tusk je opozoril državljane.
Romunija je v soboto zvečer aktivirala vojaška letala, potem ko je ruski dron iz sosednje Ukrajine vstopil v njen zračni prostor. Dron je prodrl približno deset kilometrov globoko v romunski zračni prostor, nato pa ga je zapustil. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da drona niso sestrelili. Incident se je zgodil med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo.
Nadzorni svet Kontrole zračnega prometa Slovenije je potrdil dogovor s sindikatom kontrolorjev letenja, s čimer je bila prekinjena napovedana stavka. Dogovor predvideva, da bodo imeli kontrolorji tri dni manj rekreacijskega dopusta in da bodo uvedene dodatne izmene.
Pogajanja med Kontrolo zračnega prometa Slovenije in Samostojnim sindikatom delavcev kontrole letenja potekajo tudi čez vikend. Odločitev o izvedbi stavke, ki je napovedana za ponedeljek in torek, še ni znana. Stavka bi potencialno vplivala na letalski promet.
Nemška policija je na frankfurtskem letališču aretirala 41-letnega hrvaškega državljana, osumljenega upravljanja drona. Incident ni povzročil motenj v zračnem prometu, varnostne službe pa so se hitro odzvale.
Na letališču v Hannovru so v sredo zvečer ustavili lete, ker je eden od pilotov opazil dron v bližini vzletno-pristajalne steze. Podobni incidenti so se zgodili tudi v Belgiji, kjer so zaradi tega sklicali izredni sestanek sveta za nacionalno varnost. Zaradi preletov dronov so morali na več evropskih letališčih že večkrat preusmeriti ali prizemljiti lete.
Dogodek je za Slovenijo pomemben z vidika regionalne varnosti in obrambnega sodelovanja v okviru zveze Nato. Ker Hrvaška meji na Slovenijo, vsaka sprememba v načinu varovanja zračnega prostora neposredno vpliva na koordinacijo zračnih operacij v regiji. Poleg tega Slovenija podobno kot Hrvaška v preteklosti uporablja pomoč zaveznic (Italije in Madžarske) za nadzor lastnega neba, zato hrvaški prehod na samostojno varovanje predstavlja pomemben mejnik v vojaškem razvoju sosednje države.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
