Hrvaška prevzela popoln nadzor nad svojim zračnim prostorom z letali Rafale
Objavljeno: 1. 1. 2026 16:42
Hrvaška je danes uradno prevzela polni nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale. Ta operacija poteka v okviru integriranega sistema Natove zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Nadzor se bo izvajal neprekinjeno, 24 ur na dan in vse dni v tednu, pri čemer bodo hrvaške sile strogo upoštevale Natove standarde, postopke ter nacionalne predpise.
Z uvedbo lastnih zmogljivosti se zaključuje prehodno obdobje, v katerem so slovensko sosedo pri varovanju neba podpirale zaveznice iz Severnoatlantskega zavezništva. Hrvaški piloti so po intenzivnem usposabljanju sedaj pripravljeni na samostojno opravljanje mirnodopskih nalog nadzora. Ta korak pomeni pomembno krepitev hrvaške vojaške avtonomije in njene vloge znotraj kolektivne obrambe zavezništva NATO, hkrati pa zagotavlja dolgoročno varnost v regiji.
Kontekst in ozadje
27. dec. 2025
Najava prevzema nadzora z letali Rafale
Hrvaška je napovedala, da bo s prvim januarjem v celoti prevzela nadzor nad svojim zračnim prostorom z novimi letali Rafale. Do tega trenutka so nadzor v prehodnem obdobju izvajale partnerske države, predvsem Italija in Madžarska, v okviru zavezniške pomoči.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo izjemno pomemben, saj Hrvaška s sosednjo državo deli zračni prostor in je tesna zaveznica v zvezi NATO. Stabilnost in obrambna sposobnost sosednje države neposredno vplivata na regionalno varnostno arhitekturo. Poleg tega je Slovenija v preteklosti sodelovala pri nadzoru zračnega prostora sosednjih držav, zato je hrvaška osamosvojitev na tem področju ključen mejnik v dvostranskih in zavezniških odnosih.
Hrvaška bo s 1. januarjem prevzela nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale, ki bodo del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe NATINAMDS. V prehodnem obdobju so nadzor izvajala italijanska letala Eurofighter Typhoon in madžarska letala Gripen.
NATO je okrepil svojo prisotnost na Baltiku, potem ko je Danska poročala o vdoru neidentificiranih dronov v svoj zračni prostor. Povečane varnostne mere vključujejo dodatne obveščevalne, nadzorne in izvidniške platforme ter najmanj eno fregato za protizračno obrambo. Ta odločitev sledi vrsti incidentov z droni v zračnem prostoru skandinavskih in baltskih držav.
Ruska vojaška letala so kratkotrajno kršila litovski zračni prostor, zaradi česar so se hitro odzvali Natovi lovci, ki so bili na rutinski patrulji. Španska letala Eurofighter Typhoon, ki so del Natovega baltskega zračnega policijskega oddelka, so bila dvignjena kot odgovor in patruljirajo po območju. Litovsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile hitro ukrepale s pomočjo Natovih bojnih letal.
Poljska in zavezniške letalske sile so izvedle preventivno operacijo v poljskem zračnem prostoru zaradi nevarnosti napadov z droni v sosednjih regijah Ukrajine. Hkrati je Romunija, prav tako članica NATO pakta, aktivirala svoje bojne lovce zaradi ruskega drona, ki je kršil njen zračni prostor.
Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.
Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.
Dogodek je za Slovenijo izjemno pomemben, saj Hrvaška s sosednjo državo deli zračni prostor in je tesna zaveznica v zvezi NATO. Stabilnost in obrambna sposobnost sosednje države neposredno vplivata na regionalno varnostno arhitekturo. Poleg tega je Slovenija v preteklosti sodelovala pri nadzoru zračnega prostora sosednjih držav, zato je hrvaška osamosvojitev na tem področju ključen mejnik v dvostranskih in zavezniških odnosih.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.