Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so ju ameriške posebne enote med nočnim napadom odpeljale iz njunega domovanja, ju prepeljale na vojaško ladjo USS Iwo Jima ter nato z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer naj bi se v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodnikom na Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma, trgovine z mamili in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Operacija je bila po podatkih iz več virov silovita, saj so venezuelsko prestolnico stresle številne eksplozije, nad mestom pa so opazili prelete ameriških letal. Po navedbah uradnika venezuelske vlade za časnik The New York Times je v napadih umrlo vsaj 40 ljudi, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na aretacijo se je že odzvala Kitajska, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura in prekinitev kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle »obsežen napad« na ključne vojaške in vladne objekte, v katerem je bilo po prvih ocenah ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Maduro in Floresova sta bila ugrabljena iz svoje rezidence in s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila kasneje z letalom deportirana v Združene države Amerike. Po pristanku na letališču v zvezni državi New York so Madura v ukleščenega v lisice prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, nato pa v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti obema vložena obtožnica zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja težkega orožja. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo izveden ustrezen prehod oblasti. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku. Po navedbah tiskovnega predstavnika sodišča za južno okrožje New Yorka, naj bi se pojavila pred zveznim sodnikom Alvinom K. Hellersteinom na Manhattnu ob 12:00 po lokalnem času (17:00 GMT). To je njuna prva sodna obravnava v ZDA po njuni aretaciji in premestitvi v državo.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po zajetju v Caracasu prepeljali v ZDA. Maduro naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Javier, Venezuelčan, ki je pobegnil iz režima Nicolása Madura, je za BFMTV povedal, da je njegova družina v Venezueli zelo prestrašena. Trumpova administracija je zajetje Madura izkoristila za provokacije na uradnih kanalih.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike. Po poročilih so ameriške sile izvedle zračne napade na Caracas in druge ključne lokacije, predsedniški par pa so s seboj odpeljali na vojaško ladjo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi kriminalnih dejavnosti. Dogodek je sprožil takojšen val odzivov po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti in proslavljanjem. V Caracasu so se podporniki vlade zbrali v bližini predsedniške palače Miraflores, da bi zahtevali izpustitev Madura, medtem ko je venezuelska vlada dejanje označila za ugrabitev in agresijo. Nasprotno pa so venezuelski izgnanci v mestih, kot sta Miami in Buenos Aires, proslavljali padec Madurovega režima. Protestni shodi so se razširili tudi v številna ameriška mesta, vključno s Portlandom, Indianapolisom, New Yorkom in Philadelphio, kjer so demonstranti opozarjali na domnevno nezakonitost vojaškega posredovanja. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko so v Parizu in Torontu obsodili ameriško agresijo, so nekateri akademiki v Novi Zelandiji pozvali k odločnejšemu diplomatskemu odzivu na invazijo.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru med praznovanjem novega leta umrlo 40 ljudi. Preiskava se osredotoča na sume uboja iz malomarnosti, potem ko so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale s peno obloženo stropno oblogo. Med žrtvami je po zadnjih podatkih tudi 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, policija pa je do zdaj uradno identificirala 24 trupel. Lastnika bara, francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, vztrajata, da so bili vsi varnostni standardi v objektu upoštevani, čeprav je bil lokal v času nesreče močno prenatrpan z mladimi zabavami željnimi obiskovalci. V tragediji je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, od katerih so nekatere s hudimi opeklinami prepeljali na zdravljenje v sosednje države. Oblasti nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, medtem ko forenziki preučujejo ostanke priljubljenega zbirališča v elitnem alpskem mestu.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so v soboto, 3. januarja 2026, pretresle venezuelsko prestolnico, so ameriške oblasti potrdile uspeh misije, v kateri je po neuradnih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo utemeljil z bojem proti narkoterorizmu in napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire. Maduro je v spremstvu agentov zveznega preiskovalnega urada FBI in agencije za boj proti drogam DEA že prispel v New York, kjer so ga pod strogimi varnostnimi ukrepi prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu. Ob prihodu na ameriška tla je nekdanji predsednik pred novinarji deloval mirno in celo voščil srečno novo leto. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko je vrhovno sodišče države razglasilo izredno stanje. Kitajska je že ostro obsodila dejanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, operacijo pa označila za kršitev mednarodnega prava.

V Isèreju v Franciji se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl mlad moški. Osemnajstletni voznik je po nesreči pobegnil s kraja dogodka in pustil mrtvega sopotnika v avtomobilu. Voznika in še enega potnika, ki sta prav tako pobegnila, so kasneje našli.

V Nici poteka sojenje 36-letnemu Francozu, ki se je izdajal za irskega lorda in igralcu ter režiserju Danyju Boonu prevaral več kot pet milijonov evrov. Prevarant, ki je bil že obsojen zaradi goljufije leta 2019, je priznal dejanja, povezana z upravljanjem jahte.

V Vandœuvre-lès-Nancy v francoski regiji Meurthe-et-Moselle je 61-letni oče umrl, njegov 27-letni sin pa bil ranjen v napadu z nožem. Napad se je zgodil na ulici, storilci pa še niso bili identificirani. Lokalni mediji poročajo o preiskavi.

V Parizu se je začelo sojenje trem ženskam, Christine Allain, Mayalen Duhart in Jennyfer Clain, ki so obtožene, da so se med letoma 2014 in 2017 pridružile Islamski državi v Siriji. Jennyfer Clain je nečakinja bratov Clain, propagandistov Islamske države, ki so prevzeli odgovornost za napade 13. novembra v Parizu.

V občini Saint-Dalmas-le-Selvage v departmaju Alpes-Maritimes na jugovzhodu Francije se je v nedeljo, 4. januarja, zgodila gorska nesreča s smrtnim izidom. Turna smučarka je med vzponom s svojim partnerjem padla približno 20 metrov globoko v brezno oziroma naravno kotanjo. Nesreča se je zgodila na nadmorski višini okoli 1500 metrov v zaledju Nice, na območju, ki velja za težko dostopno. Reševalne službe so klic na pomoč prejele okoli 14. ure, ko je partner ponesrečenke prijavil njen padec. Kljub hitremu posredovanju gasilcev in reševalnih ekip ter uporabi obsežnih sredstev za reševanje v gorah so smučarko našli mrtvo. Lokalni gasilci in pristojne službe ob tem dogodku znova opozarjajo na izjemno previdnost pri izvajanju športnih aktivnosti v naravnem okolju, predvsem pri turnem smučanju. Poudarjajo pomen ustrezne opreme, spremstva in realne ocene tveganj, saj se je v zadnjih dneh v regiji zvrstilo več gorskih nesreč.

Lionel Gachard, župan občine Saint-Ciers-d'Abzac v francoski regiji Gironde, je konec junija izginil, kar je sprožilo preiskavo. Kasneje so ga našli v Kanadi, vendar se v Gironde ne namerava vrniti. Občina se sooča s finančnimi težavami, kar je dodatno zapletlo situacijo. Preiskava o njegovem izginotju je bila sprva odprta, nato pa zaključena, ko je župan poslal pomirjujoče sporočilo.

Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je v požaru v Crans-Montani umrlo osem francoskih državljanov, 23 pa je bilo ranjenih. Ena oseba je še vedno pogrešana.

V nigerijski zvezni državi Niger so oborožene tolpe v soboto izvedle krvav napad na priljubljeno lokalno tržnico, v katerem je po podatkih policije življenje izgubilo najmanj 30 ljudi. Napadalci, ki jih lokalno prebivalstvo imenuje "banditi", so poleg poboja več oseb tudi ugrabili neznano število ljudi. Tiskovni predstavnik policije v državi Niger, Wasiu Abiodun, je v nedeljo potrdil tragično bilanco dogodka in pojasnil, da so oboroženi moški vdrli na območje tržnice ter začeli streljati na civiliste. Regija se že dlje časa spopada z nasiljem kriminalnih združb, ki izvajajo rope in ugrabitve za odkupnino. Nigerijska policija je sprožila preiskavo in iskalno akcijo za napadalci ter ugrabljenimi osebami, vendar podrobnejših informacij o identiteti storilcev ali natančnem številu pogrešanih še niso podali. Napad ponovno osvetljuje varnostno krizo v severnem in osrednjem delu države, kjer tovrstne tolpe pogosto delujejo brez večjega odpora varnostnih sil.

Francoski raper Calbo, soustanovitelj skupine Ärsenik, je umrl v nedeljo, 4. januarja, v starosti 52 let. To je sporočila njegova družina v izjavi na družbenih omrežjih. Skupino Ärsenik je ustanovil skupaj z bratom Linom.

V nedeljo je v starosti 52 let umrl raper Calbo, soustanovitelj francoske rap skupine Ärsenik. Calbo, čigar pravo ime je Gaëlino M'Bani, je skupino ustanovil skupaj z bratom Linom. Skupina je zaznamovala zlato dobo francoskega rapa, še posebej z albumom "Quelques gouttes suffisent" iz leta 1998.

V začetku leta 2026 so na francoskem knjižnem trgu v prevodu izšli prvi romani uveljavljenih hollywoodskih igralcev Toma Hanksa in Keanuja Reevesa. Tom Hanks se v svojem delu z naslovom Naissance d'un chef-d'œuvre du cinéma (Rojstvo filmske mojstrovine) posveča svetu kinematografije, kjer skozi zgodbo o snemanju visokoproračunskega filma o superjunakih ponuja vpogled v zakulisje filmske industrije. Devetinšestdesetletni dobitnik oskarja je po navedbah založbe v knjigo vpletel svoje bogate izkušnje, ki jih je pridobil med snemanjem kultnih filmov, kot sta Forrest Gump in Apollo 13. Keanu Reeves se je literarnemu svetu predstavil z znanstvenofantastičnim romanom Le livre d'ailleurs (Knjiga od drugod), ki ga je napisal v sodelovanju z britanskim avtorjem Chino Miévillom. Zgodba sledi nesmrtnemu vojščaku in dopolnjuje Reevesov prejšnji projekt, serijo stripov BRZRKR. Izid obeh del predstavlja del širšega vala anglosaksonske literature, ki je januarja 2026 preplavil francoske knjigarne, med katerimi so tudi nova dela avtorjev, kot sta Russell Banks in Gabriel Tallent.

Na Japonskem se je v petek, 2. januarja, med tradicionalnim novoletnim nagovorom cesarja Naruhita zgodil nenavaden incident. Moški v svojih dvajsetih letih, ki se je nahajal v prvi vrsti med zbrano množico pred cesarsko palačo v Tokiu, se je med cesarjevim govorom nenadoma popolnoma slekel in začel glasno kričati. Po navedbah japonskih medijev, vključno z zasebno televizijo TBS, je moški nato preskočil varovalno pregrado, vendar so ga nemudoma obvladali pripadniki cesarske garde in tokijske policije ter ga ovili v odejo. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po tem, ko so se cesar Naruhito, cesarica Masako in preostali člani cesarske družine pojavili na balkonu palače, da bi pozdravili tisoče obiskovalcev. Viri blizu preiskave poročajo, da je mladenič svojo namero o goloti med cesarskim pozdravom predhodno napovedal na družbenih omrežjih. Japonska cesarska družina, ki po legendi korenini več kot 2600 let v preteklost, sicer uživa visoko stopnjo spoštovanja, čeprav se je po koncu druge svetovne vojne uradno odpovedala božanskemu statusu. Policija incident še naprej preiskuje, medtem ko cesarska garda uradnih informacij sprva ni mogla potrditi.

Moški, ki je ukradel meč s kipa Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin v Parizu, je bil aretiran. Policija ga je pridržala in preiskuje motiv za dejanje, pri čemer ni jasno ali gre za oboževalca, nasprotnika ali osebo z duševnimi težavami.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Južnokorejska skupina BTS se je uradno vrnila po skoraj štiriletnem premoru z novim albumom, ki ga načrtujejo izdati marca. S tem so končali premor od leta 2022 in služenje vojaškega roka vseh članov.

Japonsko obrambno ministrstvo si prizadeva okrepiti svoj arzenal dronov in je zahtevalo rekordno povečanje proračuna za naslednje fiskalno leto, s čimer želi odgovoriti na zaostrovanje varnostnih razmer.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Ameriške posebne enote so v drzni nočni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v pripor v New Yorku. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji, v kateri je sodelovalo več kot 150 letal in ki je v prestolnici povzročila izpade električne energije, napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv. Madura v ZDA čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Kljub Trumpovim izjavam o neposrednem vodenju države je ameriški zunanji minister Marco Rubio kasneje omilil retoriko in pojasnil, da si Washington ne želi dolgotrajne okupacije ali neposrednega upravljanja države na dnevni ravni. Rubio je poudaril, da bodo ZDA sodelovale s preostalimi venezuelskimi voditelji, če bodo ti sprejeli »pravilne odločitve«, vendar bodo ohranile vse vzvode pritiska. Medtem ko venezuelska diaspora v tujini slavi padec režima, so se v Kolumbiji, Braziliji, Čilu in Mehiki že pojavili ostri odzivi, ki operacijo označujejo za nevaren precedens in kršitev mednarodnega prava.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Francosko sodišče je Alžirko Dahbio Benkired obsodilo na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta zaradi posilstva, mučenja in umora šolarke v Parizu. To je prva ženska v Franciji, ki je prejela to najvišjo možno kazen.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Dahbia Benkired, ki je bila obsojena na dosmrtni zapor brez možnosti predčasne izpustitve zaradi posilstva in umora 12-letne Lole Daviet leta 2022 v Parizu, se ni pritožila na izrečeno kazen. Njena odločitev pomeni, da bo kazen postala pravnomočna. Benkired je prva ženska v Franciji, ki je bila obsojena na dosmrtni zapor brez možnosti predčasne izpustitve.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Francoski mediji so objavili podrobne analize koledarja za leto 2026, ki državljanom omogočajo strateško načrtovanje dopustov za dosego čim večjega števila prostih dni. Čeprav bo leto 2026 po ocenah nekoliko manj ugodno od leta 2025, koledar še vedno ponuja številne priložnosti za podaljšane konce tedna, saj večina praznikov pade na delovne dni. Izjemi sta le 15. avgust in 1. november, ki bosta v letu 2026 na soboto oziroma nedeljo. Posebno pozornost so namenili mesecu maju, ki bo s petimi konci tedna in štirimi prazniki ključen za tiste, ki želijo z minimalnim številom dni dopusta doseči dolgotrajno odsotnost z dela. Izračuni kažejo, da bo z ugodno razporeditvijo 25 dni letnega dopusta mogoče pridobiti skupno 56 prostih dni. Svetovalni prispevki vključujejo strategije za t. i. »mostove«, zlasti ob četrtkih, kar omogoča štiridnevne odmore z uporabo zgolj enega dneva dopusta.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

Zaradi mrzlega vala v Franciji nevladne organizacije opozarjajo na težak položaj brezdomcev. Po podatkih zveze FAS decembra 7.000 ljudi, med njimi 2.000 otrok, ni dobilo nujne nastanitve in je spalo na ulici.

V Franciji vse več ljudi ne praznuje novega leta zaradi različnih razlogov, kot so visoki stroški, občutek utrujenosti, tesnobno vzdušje in osebna odločitev za preprostost. Mnogi dvomijo o smislu te noči, ki se jim zdi umetna.

Zaradi nizkih temperatur so v Parizu in širši regiji Île-de-France aktivirali načrt "grand froid", namenjen zaščiti brezdomcev. Načrt vključuje več dnevnih centrov in nujnih prenočišč.

V nedeljo je v starosti 91 let umrla francoska igralka in ikona Brigitte Bardot, znana po svoji filmski karieri in kasnejšem aktivizmu za pravice živali. Njena fundacija je sporočila, da je umrla v svojem domu v Saint-Tropezu. Bardotova je bila simbol francoskega filma in sloga v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

Med prazniki se številni študenti počutijo osamljene. Zato jih društvo StudHelp povezuje z različnimi prostovoljci, s katerimi lahko preživijo praznični čas v dobri družbi.

Francoski zdravniki zasebniki so v ponedeljek, 5. januarja, začeli desetdnevno stavko, s katero protestirajo proti predlaganim ukrepom v proračunu za socialno varnost za leto 2026. Sindikati in zdravniška združenja opozarjajo, da bodo načrtovane omejitve pri predpisovanju zdravil in omejevanje trajanja bolniških odsotnosti resno ogrozili njihovo strokovno avtonomijo in kakovost oskrbe bolnikov. Gibanje, ki naj bi trajalo do 15. januarja, napoveduje obsežno zaprtje zdravniških ordinacij po celotni državi. Predstavniki zdravnikov, med njimi predsednik Zveze za svobodno medicino (UFML), so poudarili, da gre za odziv na domnevno nasilje in prezir s strani politike. Po napovedih iz regij, kot je Isère, bo mobilizacija zdravstvenih delavcev dosegla ravni brez primere, saj se stavki pridružujejo celotni kolektivi zasebnih klinik in ordinacij. Ministrstvo za zdravje kljub pozivom k dialogu v zadnjih dneh leta 2025 ni uspelo doseči dogovora, ki bi preprečil ustavitev dela v zasebnem sektorju zdravstva.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je napovedala, da bo vlada pripravljena rekvirirati zdravnike, če bo to potrebno za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene oskrbe med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja. Stavka je odgovor na različne ukrepe, vključene v zakon o financiranju socialne varnosti.

Francoska ministrica za zdravje je napovedala možnost uporabe rekvizicij, da bi zagotovila oskrbo državljanov med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov in klinik, ki protestirajo proti ukrepom v zakonu o financiranju socialne varnosti. Stavka, ki se je začela v ponedeljek, naj bi bila zelo obsežna.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

Tri osebe, ki so bile hudo poškodovane v eksploziji v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, so zaradi resnosti poškodb prepeljali v center za opekline Pierre-Colson v Lyonu. Omenjeni center deluje v okviru bolnišnice Edouard-Herriot in velja za eno izmed ducata specializiranih ustanov v Franciji, ki so opremljene za oskrbo najtežjih primerov opeklin. V centru Pierre-Colson deluje približno 150 strokovnjakov, ki žrtvam nudijo nujno medicinsko pomoč in dolgotrajno rehabilitacijo. Prevoz poškodovancev čez mejo v Francijo je bil potreben zaradi specifičnih potreb po zdravljenju, ki jih zahtevajo hude opekline. Čeprav so se reševalne ekipe v Švici takoj odzvale na nesrečo, so bili pacienti zaradi zagotavljanja najboljše možne oskrbe preusmerjeni v Lyon. Tamkajšnji strokovnjaki se zdaj osredotočajo na stabilizacijo njihovega stanja in pripravo na zahtevne posege, ki običajno sledijo tovrstnim poškodbam. Preiskava o vzrokih eksplozije v švicarskem letovišču še vedno poteka.

V francoskem departmaju Ariège so odkrili že drugi primer nodularnega dermatitisa. Tokrat so bolezen potrdili pri govedu, ki je bilo nedavno cepljeno. Kljub temu bodo vseh 113 živali iz črede zaklali.

Donald Trump je v intervjuju pojasnil svoje zdravstvene težave in zanikal ugibanja o svojem fizičnem stanju. Priznal je, da uporablja ličila za prikrivanje modric.

Po praznovanju novega leta, ki ga po tradiciji spremlja druženje do zgodnjih jutranjih ur, se marsikdo spopada s pomanjkanjem spanca in splošno utrujenostjo. Strokovnjaki so ob tej priložnosti pripravili pet ključnih nasvetov za hitrejšo regeneracijo telesa. Med glavnimi priporočili so kratek popoldanski počitek, ki ne sme biti predolg, mirno preživljanje večera brez pretiranih dražljajev ter ustrezna hidracija. Učinkovito upravljanje s popraznično utrujenostjo je ključno za varno vrnitev v delovni proces in vsakdanje obveznosti. Poleg fizičnega počitka svetujejo tudi prilagoditev prehrane in izogibanje težkim aktivnostim v prvih dneh novega leta. Poudarek je predvsem na postopnem vzpostavljanju običajnega spalnega ritma, ki je bil zaradi praznovanj prekinjen.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

V Montpellierju je v 88. letu starosti umrl Francis Hallé, eden najpomembnejših francoskih botanikov in dendrologov, ki je svoje življenje posvetil preučevanju ter zaščiti tropskih gozdov. Hallé, ki je umrl 31. decembra okoli 23. ure, je bil svetovno znan po svojem pionirskem delu na področju arhitekture dreves in neutrudnem prizadevanju za ohranitev primarnih gozdov. Kot so sporočili iz združenja, ki nosi njegovo ime, je bil znanstvenik izjemno priljubljen tudi pri širši javnosti, k čemur so pripomogli njegovi pedagoški talenti in prepoznavne ilustracije narave. Halléjeva zapuščina obsega številne odprave in znanstvena dela, s katerimi je opozarjal na nujnost ohranitve biotske raznovrstnosti. Bil je ustanovni član združenja za ponovno vzpostavitev primarnega gozda v zahodni Evropi, s čimer je želel naravi vrniti prostor, ki ga ne bi motil človeški vpliv. Njegova smrt predstavlja veliko izgubo za svetovno znanstveno skupnost in okoljevarstvena gibanja, saj je veljal za glasnika neslišanih ekosistemov, ki se spopadajo s hitrim krčenjem in uničevanjem zaradi človekovih dejavnosti.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francoska vlada je predstavila ambiciozen načrt za zaščito mladostnikov, ki vključuje prepoved dostopa do družbenih omrežij za osebe, mlajše od 15 let, ter popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Ukrepi naj bi stopili v veljavo 1. septembra 2026. Predlog zakona predvideva novo vlogo za regulatorni organ Arcom, ki bo bdel nad izvajanjem omejitev na spletu. Cilj vlade je omejiti digitalno odvisnost in izboljšati izobraževalno okolje, vendar so napovedi sprožile mešane odzive v javnosti. Sindikati ravnateljev in zaposlenih v izobraževanju izražajo močne dvome o praktični izvedljivosti teh ukrepov. Opozarjajo, da bi nadzor nad vsakim posameznim dijakom zahteval dodatne kadrovske vire, ki jih šole trenutno nimajo. Poleg organizacijskih težav se v javnosti odvija tudi razprava o smiselnosti in učinkovitosti tovrstnih prepovedi v digitalni dobi. Vlada kljub kritikam vztraja pri časovnem načrtu in poudarja nujnost regulacije digitalnega prostora za mladoletnike.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francoska nacionalna agencija za varnost zdravil (ANSM) je sredi razširjene epidemije gripe izdala uradno opozorilo, da homeopatska zdravila ne zagotavljajo zaščite pred okužbo ali težkimi oblikami bolezni. Agencija je poudarila, da na trgu ne obstaja homeopatsko cepivo in da tovrstni pripravki niso prejeli dovoljenja za preventivno delovanje proti gripi. Opozorilo prihaja v času, ko se Francija spopada z visokim številom okužb, zdravstvene oblasti pa želijo preprečiti širjenje napačnih informacij glede učinkovitosti alternativnih metod. Strokovnjaki opozarjajo, da zanašanje na homeopatijo namesto na preverjena cepiva povečuje tveganje za javno zdravje, zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva. ANSM je v svojem sporočilu jasno navedla, da pastile in drugi homeopatski izdelki niso znanstveno potrjena alternativa cepljenju, ki ostaja edini učinkovit način za zmanjšanje incidence in zapletov, povezanih z virusom influence. Institucija poziva državljane, naj se za nasvete o preventivi obrnejo na usposobljene zdravstvene delavce.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.

Otok Martinik v Karibskem morju je v petek popoldne stresel močan potres z magnitudo 5,7, ki pa po prvih poročilih ni povzročil večje gmotne škode ali žrtev. Epicenter potresa, ki se je zgodil ob 17.48 po lokalnem času, je bil v Atlantskem oceanu, približno 59 kilometrov severovzhodno od občine Trinité na severovzhodu otoka, na globini 32 kilometrov. Tresenje tal so močno čutili prebivalci po vsem otoku, pa tudi v sosednji Guadeloupi, kar je povzročilo vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom. Direktor vulkanološkega in seizmološkega observatorija na Martiniku Jérôme Vergne je pojasnil, da je šlo za močan potres na območju, kjer se stikata severnoameriška in karibska tektonska plošča. Ti plošči se med seboj približujeta s hitrostjo približno dva centimetra na leto, kar povzroča redno seizmično aktivnost v regiji. Kljub moči sunka lokalne intervencijske službe niso prejele klicev na pomoč, prav tako ni bilo poročil o poškodbah infrastrukture, kar je posledica oddaljenosti epicentra od obale in globine potresa. Dogodek sledi obdobju povečane seizmične aktivnosti na območju Antilov, kjer so prebivalci v zadnjih mesecih že doživeli več močnejših sunkov.

Prefektura francoskega čezmorskega departmaja La Réunion je v četrtek, 1. januarja 2026, ob 6. uri zjutraj sprožila prvo stopnjo načrta Orsec zaradi povečane verjetnosti izbruha vulkana Piton de la Fournaise. Odločitev so oblasti sprejele po tem, ko so seizmološke naprave ob 4.45 po lokalnem času zaznale močan potresni sunek, ki nakazuje na premikanje magme proti površju. Gre za enega najbolj aktivnih vulkanov na svetu, ki se nahaja v jugovzhodnem delu otoka v Indijskem oceanu. Zaradi stopnjevanja vulkanske aktivnosti in nevarnosti morebitnega izbruha so oblasti za javnost popolnoma zaprle dostop do osrednjega dela vulkana (kaldera Enclos Fouqué). Poleg prepovedi dostopa na območje je prepovedano tudi pristajanje helikopterjev v bližini kraterja. Civilna zaščita in strokovnjaki vulkanološkega observatorija podrobno spremljajo razmere, saj se magma v takšnih primerih lahko hitro prebije na površje, kar bi povzročilo iztekanje lave. Prebivalce in turiste pozivajo k previdnosti in upoštevanju navodil varnostnih organov, čeprav za zdaj evakuacija naseljenih območij še ni bila odrejena.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini znamenitega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v torek.

Po trčenju dveh vlakov blizu Machu Picchu, v katerem je umrla ena oseba in bilo ranjenih najmanj 40, so začeli preiskavo. Nesreča se je zgodila na glavni progi do inkovske citadele med vlakoma dveh konkurenčnih podjetij, kar je povzročilo prekinitev železniškega prometa.

Anthony Joshua je bil poškodovan v prometni nesreči v Nigeriji, v kateri sta umrla dva člana njegove ekipe. Nesreča se je zgodila na avtocesti Lagos-Ibadan, Joshua pa je bil prepeljan v bolnišnico z lažjimi poškodbami. Identiteti umrlih sta bili razkriti, šlo je za Joshuaova prijatelja. Joshua je bil v stabilnem stanju, vendar šokiran po dogodku.

Močni vetrovi in deževje so v Gazi uničili večino šotorov, ki so nudili zatočišče razseljenim Palestincem. Civilna zaščita poroča, da je bilo uničenih približno 90 odstotkov šotorov. Zaradi poplavljenih taborišč in pomanjkanja pomoči, ki jo blokira Izrael, se humanitarne razmere poslabšujejo. Že najmanj trije otroci so umrli zaradi mraza, več ljudi pa je umrlo zaradi porušenih stavb.

V Savojski v Franciji je v soboto popoldne na smučišču Karellis umrl 19-letni smučar, ki je padel med smučanjem, poroča Dauphiné Libéré.

Gambijski predsednik je sporočil, da še vedno pogrešajo več deset ljudi, ki so bili na čolnu z več kot 200 migranti, ki je plul proti Evropi in se prevrnil ob obali Gambije.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Francoska meteorološka služba Météo-France je v začetku prvega tedna januarja izdala oranžno opozorilo zaradi sneženja in poledice za sedem departmajev na severozahodu države. Opozorilo, ki je začelo veljati opolnoči, zajema območja Bretanje in Normandije, natančneje departmaje Finistère, Côtes-d'Armor, Ille-et-Vilaine, Manche, Calvados, Eure in Seine-Maritime. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo mraz v prihodnjih dneh še stopnjeval, kar bo povzročilo dodatne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju prebivalcev. Zaradi napovedanih nevarnih vremenskih razmer so lokalne oblasti v departmajih Ille-et-Vilaine in po celotni Normandiji preventivno odpovedale šolske prevoze. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti otrok in zmanjšanja števila vozil na cestah v času najhujših razmer. Prebivalce prizadetih območij pozivajo k previdnosti na poti, saj nizke temperature v kombinaciji s padavinami ustvarjajo pogoje za nastanek nevarne poledice na voziščih. Pričakuje se, da bodo nizke temperature vztrajale ves teden, kar bi lahko vodilo do podaljšanja ali razširitve vremenskih opozoril.

Prvi dan leta 2026 so po svetu zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki so vključevale arktični mraz, obilno deževje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi dežja, ki ob stiku s tlemi zmrzuje, kar je povzročilo nevarno poledenitev cest in mostov. Razmere so se zaostrile že v zgodnjih jutranjih urah, ko je regijo zajela fronta z vlago, kar je neposredno vplivalo na prometno varnost ob novoletnih praznovanjih. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so temperature v urbanih središčih padle na 12 stopinj Celzija zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja province Guangdong. Francija se medtem spopada z enim najhladnejših obdobij med božičem in novim letom v tem tisočletju. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in led, kar povzroča dodatne težave v oskrbi in prometu.

Začetek leta 2026 so po številnih delih sveta zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki vključujejo arktične temperature, obilno sneženje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem, ki nastane ob stiku dežja z zmrznjenimi tlemi, kar povzroča nevarno poledico na cestah in mostovih. Padavine so se začele že v zgodnjih jutranjih urah prvega dne novega leta, razmere pa se po napovedih strokovnjakov še ne bodo umirile. Podobno hladno vreme vztraja tudi v Evropi, kjer se Francija sooča z enim najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v državi ostajajo pod sezonskim povprečjem, napovedi pa kažejo na nadaljevanje sneženja in poledice še vsaj teden dni. Razmere so se zaostrile tudi v Aziji; v Hongkongu so prvič v sezoni izdali opozorilo zaradi mraza, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja, kar je povzročilo padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni vremenski vzorci kažejo na usklajen vdor polarnega zraka, ki vpliva na promet in varnost prebivalcev na več celinah hkrati.

Prvi dan leta 2026 je na severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju. V Severni Ameriki in nekaterih delih Evrope so meteorologi izdali opozorila pred poledico in zmrzujočim dežjem, ki nastane ob stiku padavin s hladno podlago. Takšne razmere so ustvarile nevarno ledeno glazuro na cestah in mostovih, kar je zahtevalo povečano previdnost vseh udeležencev v prometu. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V severni Indiji so se spopadali z gosto meglo in sneženjem, kar je močno oviralo letalski promet, predvsem v New Delhiju. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom zaradi prodora hladne fronte iz Guangdonga, medtem ko se je Francija znašla sredi enega najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v Franciji bodo po napovedih ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in poledica.

Prvi dan leta 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki vključujejo obilne padavine, močan veter in drastičen padec temperatur. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi zmrzujočega dežja, ki ob stiku s tlemi povzroča nevarno poledico, kar resno ogroža prometno varnost na cestah in mostovih. Podobne razmere z nizkimi temperaturami in snegom so zajele tudi severno Indijo, kjer gosta megla in mraz povzročata zamude v letalskem prometu, zlasti v okolici Delhija. V Evropi se Francija spopada z enim najhladnejših novoletnih obdobij v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer napovedi kažejo na vztrajanje temperatur pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni. Tudi v Aziji so oblasti v Hong Kongu izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja in povzročila padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni val arktičnega zraka je tako povzročil usklajen pritisk na infrastrukturo in energetski sistem v več regijah hkrati.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Zimska nevihta je povzročila kaos v prometu po ZDA, predvsem na severovzhodu in v regiji Velikih jezer, zaradi česar je bilo odpovedanih ali preloženih na tisoče letov. Močno sneženje, poledica in močan veter so povzročili težave v New Yorku, New Jerseyju in drugod, oblasti pa so razglasile izredne razmere. Pričakujejo se nadaljnje motnje v prometu, saj se nevihta premika po državi.