Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.
Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.
Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.
Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.
Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.
Francoska vlada je pojasnila, da sta George in Amal Clooney francosko državljanstvo prejela zaradi njunega prispevka k mednarodnemu vplivu in kulturi Francije. Ime Georgea Clooneya je bilo sprva napačno navedeno kot 64-letnega, čeprav je igralec mlajši.
George Clooney, njegova žena Amal in njuna otroka so postali francoski državljani. Francoska vlada je pojasnila, da sta zakonca Clooney državljanstvo prejela zaradi njunega prispevka k mednarodnemu vplivu in kulturi Francije.
ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.
Khaleda Zia, prva premierka Bangladeša, je umrla v starosti 80 let. Njena rivalstvo s Sheikh Hasino je desetletja zaznamovalo bangladeško politiko. Bangladeška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar naj bi se udeležil njenega pogreba.
Khaleda Zia, nekdanja bangladeška premierka in ključna figura v bangladeški politiki zadnjih trideset let, je umrla v Daki. Viri navajajo različno starost ob smrti, 79 ali 80 let.
Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.
Ameriška vlada je podpisala zdravstvene sporazume z najmanj devetimi afriškimi državami. Ti sporazumi odražajo prioritete Trumpove administracije in so usmerjeni v zagotavljanje manj pomoči ter več obojestranskih koristi. Sporazumi so bili podpisani s Kenijo, Nigerijo in drugimi državami.
Izraelski kabinet je potrdil gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z dvema, ki sta bili evakuirani leta 2005. Finančni minister Bezalel Smotrich je izjavil, da je cilj poteze preprečiti ustanovitev palestinske države. S tem se bo število naselbin povečalo za 50 % pod trenutno vlado, skupno pa jih bo 210. V Gazi so bili ubiti trije ljudje, medtem ko je kardinal obhajal mašo v Gazi.
Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.
Hamas je ostro kritiziral odločitev Izraela o odobritvi načrta za novo naselbino vzhodno od okupiranega Al-Qudsa, kar je označil za nevarno stopnjevanje naseljevanja in priključevanja. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je pozval Jude v zahodnih državah, naj se preselijo v Izrael zaradi domnevnega naraščajočega 'antisemitizma'.
Združene države Amerike so ostro obsodile Južno Afriko zaradi nedavnega pripora ameriških uradnikov, ki naj bi nudili humanitarno pomoč manjšinski skupini Afrikanerjev. Južna Afrika zanika aretacijo ameriških uradnikov, vendar potrjuje načrte za deportacijo kenijskih državljanov. ZDA so opozorile na "resne posledice", če Južna Afrika ne bo ukrepala. Donald Trump je trdil, da gre za rasno preganjanje Afrikanerjev, kar Južna Afrika zanika.
Južnoafriški uradniki so zaostrili spor z Washingtonom, ko so aretirali sedem kenijskih državljanov, ki so v državo vstopili s turističnimi vizumi in nezakonito delali v centru za obravnavo prošenj za azil, ki ga vodijo ZDA. Kenijcem so pred tem zavrnili delovna dovoljenja, Južna Afrika pa jih bo izgnala.
Predsednik Trump je razširil prepoved potovanja v ZDA na skupno 39 držav. Poleg Sirije in Palestincev so na seznam dodali državljane Burkine Faso, Malija, Nigra, Južnega Sudana in Sierra Leone.
Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.
Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.
Ukrajina je prevzela odgovornost za dva sabotažna napada na ruskem železniškem omrežju, v katerih so umrle najmanj tri osebe. Napadi so se zgodili v ruskih regijah Orjol in Leningrad. Romunsko obrambno ministrstvo je obsodilo vdor ruskih dronov v romunski zračni prostor kot nov izziv za regionalno varnost in stabilnost.
Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.
Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.
Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.
Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.
ZDA so na božični dan izvedle zračne napade na severozahodu Nigerije, usmerjene proti borcem Islamske države. Predsednik Donald Trump je dejal, da so militanti napadali in ubijali kristjane na tem območju. Nigerijska vojska se že več let spopada z različnimi oboroženimi skupinami, ameriški napadi pa predstavljajo zaostritev ofenzive. Nigerija je potrdila, da ZDA izvajajo napade.
Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.
Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.
Donald Trump je vložil tožbo proti BBC zaradi obrekovanja, zahtevajoč 10 milijard dolarjev odškodnine. Tožba je povezana z dokumentarnim filmom, za katerega Trump trdi, da ga je prikazal v negativni luči.
Beloruske oblasti so izpustile 123 zapornikov, med njimi Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bjaljackega, Marijo Kolesnikovo in Viktarja Babarika, po pogajanjih, v katerih je sodeloval odposlanec ZDA. Do izpustitve je prišlo po tem, ko so ZDA omilile sankcije proti Belorusiji.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ostro kritiziral novo varnostno strategijo ZDA, ki je po njegovem mnenju izrazito kritična do Evropske unije in predstavlja grožnjo vmešavanja v evropsko politiko. Costa je izrazil zaskrbljenost zaradi spremembe varnostne politike Washingtona.
Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če bo ta želela neposreden konflikt. Kremelj je potrdil, da se je Putin sestal s predstavniki ZDA, vendar kompromis glede Ukrajine še ni bil dosežen. Razkrito je bilo tudi, da je bil Putin obveščen o osvoboditvi Pokrovska in Volčanska.
Aleksander Hinštejn je Putina obvestil o razminiranju 92 naseljenih krajev v Kurski oblasti in pripravah na obnovitvena dela. Putin je poudaril pomen krepitve podpore kmetijskemu sektorju za obnovo gospodarstva regije in izpostavil veliko zanimanje prebivalcev Kurske oblasti za umetnost, kar po njegovem mnenju priča o njihovi inteligenci. Razpravljala sta tudi o pomoči ljudem iz obmejnih območij Kurske oblasti.
Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.
Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.
V Los Angelesu sta bila v svojem domu najdena mrtva režiser Rob Reiner, znan po filmih, kot so 'Princesa nevesta' in 'Ko je Harry srečal Sally', in njegova žena, fotografinja Michele Singer. Policija preiskuje primer kot domnevni umor, preiskava pa poteka v smeri družinskih članov. Smrt znanega režiserja je pretresla svet politike in umetnosti.
Etiopska policija je aretirala šestega vplivneža s TikToka, potem ko je bilo že prijetih pet drugih zaradi obtožb o nošenju "nespodobnih oblačil" na javnem dogodku v kulturno konservativni Etiopiji. Adonay Berhane, 25-letni ustvarjalec vsebin o življenjskem slogu in motivaciji s skoraj štirimi milijoni sledilcev, je bil na podelitvi nagrad imenovan za "TikTokerja leta".
Diwali, eden najpomembnejših hindujskih festivalov, je bil dodan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine kot šestnajsta indijska tradicija. Poleg Diwalija sta bila letos prepoznana še italijanska kulinarika in maroški kaftan. Leta 2008 je bil na seznam dodan Ramlila, leta 2024 pa Navroz iz Indije.
Po nedavnem drznem ropu draguljev, je muzej Louvre prizadel izliv vode konec novembra, ki je poškodoval med 300 in 400 predmetov v egiptovskem oddelku. Do izliva je prišlo zaradi odprtega ventila v ogrevalnem sistemu.
Aleksander Hinštejn je Putina obvestil o razminiranju 92 naseljenih krajev v Kurski oblasti in pripravah na obnovitvena dela. Putin je poudaril pomen krepitve podpore kmetijskemu sektorju za obnovo gospodarstva regije in izpostavil veliko zanimanje prebivalcev Kurske oblasti za umetnost, kar po njegovem mnenju priča o njihovi inteligenci. Razpravljala sta tudi o pomoči ljudem iz obmejnih območij Kurske oblasti.
Vladimir Putin se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem, kjer sta razpravljala o konfliktu v Ukrajini in širitvi trgovinskega sodelovanja med državama. Modi je poudaril, da Indija podpira mirno rešitev. Rusija bo nadaljevala z dobavo nafte Indiji. Državi sta se dogovorili za širitev in diverzifikacijo trgovine, ki bo presegala področja nafte in obrambe.
Vladimir Putin se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem na 23. Rusko-indijskem vrhu, kjer sta razpravljala o krepitvi bilateralnih odnosov. Modi je poudaril, da je Putin pred 25 leti postavil temelje strateškega partnerstva med državama. Rusija bo Indiji nemoteno dobavljala nafto. Putin je posebno vojaško operacijo označil kot poskus zaustavitve vojne, ki jo je začel Zahod.
V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.
Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.
Izrael in Hamas sta se po navedbah Donalda Trumpa dogovorila o prvi fazi mirovnega načrta za končanje vojne v Gazi. Premier Izraela, Benjamin Netanjahu, je na družbenih omrežjih izjavil, da bodo s pomočjo Boga pripeljali vse talce domov. Svetovni voditelji so pozdravili dogovor.
Kljub podpisanemu mirovnemu sporazumu so M23 uporniki, ki jih podpira Ruanda, vstopili v bližino vzhodnokonžškega mesta Uvira, kar je povzročilo zaprtje trgovin in beg prebivalstva. Burundi je zaprl mejo. Poročajo o sporadičnem streljanju in eksplozijah, zaradi česar je na tisoče ljudi pobegnilo čez mejo.
Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je obtožil Ruando, da krši zaveze iz mirovnega sporazuma, ki ga je posredovala ameriška administracija. Tshisekedi je v govoru pred poslanci dejal, da ravnanje Ruande spodkopava prizadevanja za končanje spopadov na vzhodu države. Mirovni sporazum med državama je bil sklenjen s ciljem zaustavitve spopadov v vzhodnem Kongu, vendar DR Kongo opozarja, da na terenu ni opaziti izboljšav.
Po desetih dneh prekinitve ognja je Izrael ponovno izvedel napade na območju Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 ljudi. Istočasno sta Steve Witkoff in Jared Kushner prispela v Izrael, da bi nadzorovala sporazum o prekinitvi ognja. ZDA so pozvale Izrael, naj pomaga Palestincem pri obnovi.
Donald Trump se je odpravil v Izrael in Egipt, da bi proslavil premirje in dogovor o talcih, dosežen s posredovanjem ZDA. Po načrtih naj bi bile izraelske talke izpuščene v ponedeljek. Ob tem se je razkrila hinavščina protizraelskih protestnikov.
Po potresu z magnitudo 7,5, ki je stresel severni del Japonske, oblasti ocenjujejo škodo in opozarjajo prebivalstvo na možnost močnih popotresnih sunkov in cunamijev do treh metrov v prihajajočem tednu. V potresu je bilo poškodovanih 33 ljudi. Agencija je izdala opozorilo pred mega potresom. Na Japonskem je bilo tudi več sto turistov iz Hong Konga, vendar so poročali, da so vsi na varnem.
Sodišče v Pekingu je odločilo, da se osmi družinam kitajskih potnikov, ki so bili na letalu Malaysia Airlines MH370, ki je izginilo leta 2014, izplača odškodnina v višini skoraj 13 milijonov juanov vsaki. Od 153 kitajskih potnikov na krovu je 75 družin vložilo tožbe proti letalski družbi, več kot polovica primerov pa je bila že prej rešenih z dogovorom.
Obsežne poplave, ki so konec novembra prizadele jugovzhodno Azijo, so zahtevale več kot 1300 življenj. Najhuje je bilo v Indoneziji, kjer je umrlo skoraj 800 ljudi in kjer zaradi počasne pomoči narašča nezadovoljstvo. Prizadeta sta bila tudi Šrilanka in Tajska. Šrilanka je razglasila izredno stanje in zaprosila za mednarodno pomoč.
V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.
Kambodža je obtožila Tajsko novih zračnih napadov s strani tajskih F-16, v katerih naj bi bombe padale na kambodžanska obmejna območja. Konflikt med državama se nadaljuje, Donald Trump pa je napovedal ponovno posredovanje v sporu po tem, ko prekinitev ognja ni uspela.
Malezijsko ministrstvo za promet je sporočilo, da se bo iskanje leta MH370 na morskem dnu nadaljevalo 30. decembra z uporabo najnovejše tehnologije. Iskanje se nadaljuje po več kot desetletju od izginotja letala med letom iz Kuala Lumpurja v Peking leta 2014.
Malezija je napovedala, da bo 30. decembra nadaljevala iskanje izginulega leta Malaysia Airlines MH370, ki je izginil marca 2014. Iskanje bo izvajalo podjetje Ocean Infinity.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.