APDEJT.si

Predsednica Narodne skupščine Mozambika se je v Luandi Angoli zahvalila za odpis 50 % mozambiškega dolga. Margarida Talapa je ob tem izrazila pozdrave mozambiškega predsednika in ljudstva ob praznovanju jubileja neodvisnosti Angole.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.

Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.

Vladimir Putin je ponovno pozval k dialogu po tem, ko je Donald Trump preložil njun sestanek. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Leavitt, je izjavila, da srečanje med Trumpom in Putinom ni popolnoma izključeno.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

Po vojaškem udaru in protestih, ki so jih vodili mladi, je polkovnik Michael Randrianirina prisegel kot novi predsednik Madagaskarja. Prejšnji predsednik Andry Rajoelina je pobegnil iz države zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročila pomanjkanja elektrike in vode. Združeni narodi so obsodili vojaški udar in pozvali k hitri vrnitvi v ustavno ureditev.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Kenijski opozicijski voditelj Raila Odinga je umrl v starosti 80 let v južni Indiji. Kenija je v njegovo čast razglasila sedem dni nacionalnega žalovanja. Smrt se je zgodila manj kot dve leti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Odinga je bil ključna osebnost kenijske politike, petkratni kandidat za predsednika in med leti 2008 in 2013 tudi premier. Indijski premier Narendra Modi je izrazil sožalje in ga pohvalil kot pomembnega državnika in prijatelja Indije. Voditelji iz Afrike in sveta so se poklonili njegovi zapuščini.

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

Donald Trump je potrdil srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Washingtonu. Skupaj z voditelji Egipta, Katarja in Turčije je podpisal deklaracijo o vzpostavitvi miru v Gazi na vrhu v Sharm el-Sheikhu. Po sklenitvi mirovnega sporazuma za Gazo je Trump dejal, da se bo odločil o dolgoročni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta in da bo pretehtal rešitev z dvema državama.

V družbi SOPECO v Kongu so delavci zaradi več kot 50 mesecev neizplačanih plač in slabe uprave zagrozili s paralizo poštnih storitev. V Mozambiku je več kot 12.000 delavcev izgubilo službe zaradi politične in socialne krize, ne da bi prejeli odpravnine. V Španiji sindikati javnih uslužbencev povečujejo pritisk na vlado in grozijo s stavko konec leta, če ne bo dogovora o povišanju plač.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se je srečal z družinami talcev. Ob prihodu v izraelski parlament, Knesset, ga je pričakal stoječi aplavz. Trump je izjavil, da tega ni storil za Nobelovo nagrado, ampak da bi reševal življenja. Osvobojenih je bilo prvih sedem izraelskih talcev.

Donald Trump je med obiskom Izraela izjavil, da je spopad v Gazi končan. V Knesetu, izraelskem parlamentu, so ga sprejeli s stoječimi ovacijami, izraelski predsednik Isaac Herzog pa mu je podelil najvišje civilno priznanje, 'Predsedniško medaljo časti', za njegov prispevek k dogovoru o talcih. Trump in egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi sta v Šarm el-Šejku v Egiptu vodila mednarodni vrh o Gazi, kjer se jima je pridružil tudi Benjamin Netanjahu.

Kitajska je napovedala protiukrepe, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil grožnje o uvedbi 100-odstotnih carin na kitajsko blago. Kitajska je pozvala ZDA, naj spore rešujejo s pogajanji in ne z grožnjami. Ponovno zaostrovanje trgovinske vojne ogroža srečanje med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte zaradi krize z negotovostjo in jo nadomestil z dosedanjim vodjo zakonodajne veje oblasti, Joséjem Jeríjem. Jerí je ob prevzemu obljubil prehodno obdobje do volitev leta 2026.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Predsednik Nobelovega odbora je zanikal politične pritiske pri izbiri nagrajenca. Bela hiša je kritizirala odločitev in trdila, da je Nobelov komite postavil politiko pred mir. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne negativne odzive ZDA, če Trump ne bi prejel nagrade.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.

Venezuelanska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Norveški Nobelov odbor je pohvalil njeno neutrudno prizadevanje za demokracijo in pogum v Latinski Ameriki.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.