Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, ki se je začela v soboto, 3. januarja, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta Force so izvedle zračne napade in desant, po katerem so par prepeljali v New York. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bosta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, pri čemer je obrambni sekretar Pete Hegseth poudaril, da bodo ZDA določile pogoje za prihodnost Venezuele.
Kitajska in Rusija sta ostro obsodili ameriško posredovanje in ga označili za agresijo na suvereno državo ter kršitev mednarodnega prava. Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in zagotovitev njegove osebne varnosti, dejanje pa so opisali kot hegemonsko. Rusija se je pridružila pozivom k izpustitvi in opozorila na nezakonitost ugrabitve tujega državnega voditelja. Operacija je sprožila mešane odzive tudi v ZDA, kjer je župan New Yorka Zohran Mamdani obsodil uporabo sile in kršenje globalnih norm.
Kontekst in ozadje
27. nov. 2025
Kitajska in Rusija okrepili podporo Maduru sredi ameriških groženj
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ob podpori Kitajske in Rusije zavrnil gospodarske pritiske ZDA. V tem obdobju so se stopnjevale vojaške napetosti, saj so ZDA v Karibsko morje napotile strateške bombnike B-52, medtem ko je venezuelska vojska izvajala propagandne akcije za obrambo države.
Približevanje ameriške letalonosilke in obtožbe o pripravah na vojno
Maduro je obtožil Washington načrtovanja vojaške invazije, ko se je venezuelski obali približala največja ameriška letalonosilka. Istočasno so ZDA uvedle sankcije proti regionalnim zaveznikom in stopnjevale retoriko proti venezuelskim oblastem zaradi domnevne vpletenosti v trgovino z drogami.
Razširitev pooblastil venezuelski vojski zaradi ameriške agresije
Po incidentih, v katerih so ameriške sile uničile venezuelska plovila v mednarodnih vodah, je Maduro z odlokom razširil pooblastila oboroženim silam. Donald Trump je takrat napovedal poostren nadzor nad narkokriminalci v Venezueli, kar je služilo kot podlaga za kasnejšo vojaško operacijo.
Militarizacija meja in prihod ameriške mornarice v Karibe
Napetosti so se začele stopnjevati s prihodom ameriške mornarice v južne Karibe pod krinko boja proti narkokartelom. Kolumbija in Venezuela sta militarizirali svoje meje, kar je ustvarilo pogoje za dolgotrajno regionalno nestabilnost in neposreden konflikt z ZDA.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje ima pomemben vpliv na globalno politično stabilnost in energetske trge, kar posredno vpliva na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriške zunanjepolitične akcije, ki lahko spremenijo geopolitična zavezništva, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije.
Neposredna vojaška odstranitev državnega voditelja predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih, kar zahteva uskladitev slovenskih zunanjepolitičnih stališč znotraj evropskih institucij glede legitimnosti nove venezuelske oblasti.
Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.
Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države.
Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.
Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem.
V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.
Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v sobotni vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju tujih medijev so akcijo spremljali letalski napadi, zajeti voditelj pa je bil kasneje prepeljan v pripor v New York. Vrhovni poveljnik venezuelskih oboroženih sil in obrambni minister Vladimir Padrino López je dejal, da je Maduro ustavni voditelj države, ter zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali potek operacije in hkrati opozorili na nezakonitost ameriškega vdora v suvereno državo.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Severna Koreja je dejanje obsodila kot resen poseg v suverenost in primer ameriškega prizadevanja za hegemonijo. Do operacije je prišlo po večmesečnem stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih na infrastrukturo v Venezueli, ki jih je odredil predsednik Donald Trump. Trenutne razmere v Caracasu so negotove, medtem ko vojska vztraja pri zvestobi Maduru.
Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja.
Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.
Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, se je odvila v zgodnjih jutranjih urah s pomočjo elitnih enot Delta Force in zračnih napadov na ključne vojaške cilje. Maduro je bil nemudoma prepeljan v zvezni pripor v New York, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma in trgovine z drogami. Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, stabilizirale naftno infrastrukturo in zagotovile varen prehod oblasti.
Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju predsednika za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za »barbarsko ugrabitev« s cionističnimi podtoni in pozvala k uporu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potezo pozdravili, so Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja ostro obsodile napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V več ameriških mestih so izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko v Venezueli vladata negotovost in strah pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja.
Dogajanje ima pomemben vpliv na globalno politično stabilnost in energetske trge, kar posredno vpliva na slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriške zunanjepolitične akcije, ki lahko spremenijo geopolitična zavezništva, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije.
Neposredna vojaška odstranitev državnega voditelja predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih, kar zahteva uskladitev slovenskih zunanjepolitičnih stališč znotraj evropskih institucij glede legitimnosti nove venezuelske oblasti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.