Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Prvi neposredni ameriški napadi na kopensko infrastrukturo.Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile ZDA s pomočjo agencije CIA in brezpilotnih letal izvedle prve napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija je bila izvedena na božični večer, Maduro pa je takrat pozval k mednarodnemu ukrepanju proti ameriški agresiji.
13. dec. 2025 :Napovedi kopenske ofenzive in evakuacija opozicije.ZDA so stopnjevale pritisk z napovedjo možne kopenske ofenzive zaradi boja proti narkotrafiku in nadzora nad nafto. V tem obdobju je bila iz države tajno evakuirana opozicijska voditeljica María Corina Machado.
21. nov. 2025 :Označitev venezuelske vlade za teroristično organizacijo.Pentagon je dobil nove možnosti za ukrepanje, ko so ZDA Madurov domnevni narkokartel označile za tujo teroristično organizacijo. Ameriška vojska je v bližini Venezuele izvajala obsežne vojaške vaje.
1. nov. 2025 :Madurova prošnja za pomoč Rusiji in Kitajski.Zaradi povečane prisotnosti ameriških letalonosilk v Karibih je Maduro zaprosil Rusijo in Kitajsko za vojaško pomoč in rakete. Sosednje države, kot je Trinidad in Tobago, so svojo vojsko postavile v najvišjo stopnjo pripravljenosti.
17. okt. 2025 :Odobritev prikritih operacij agencije CIA.Predsednik Trump je uradno odobril tajne operacije na venezuelskem ozemlju. V ameriškem senatu so se hkrati pojavili poskusi omejevanja predsednikovih vojnih pooblastil glede posredovanja v regiji.
24. sep. 2025 :Trumpove grožnje z uničenjem in stanje zunanje nestabilnosti.Po izjavah Donalda Trumpa, da bo Venezuelo izbrisal z zemljevida, je Madurova vlada razglasila stanje zunanje nestabilnosti. Minister Marco Rubio je že takrat začel načrtovati ukrepe za odstranitev režima.
9. sep. 2025 :Zavrnitev obtožb o narkokartelu.Nicolás Maduro je zavrnil navedbe o obstoju t.i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in obtožbe Washingtona označil za poskus kolonizacije države. Iran je v tem času izrazil polno podporo suverenosti Venezuele.
24. avg. 2025 :Povečanje denarnih nagrad za zajetje.Administracija ZDA je podvojila nagrado za informacije, ki bi vodile do Madurovega ujetja, na 50 milijonov dolarjev. Venezuela je v znak dobre volje izpustila nekaj političnih zapornikov, a so se napetosti na morju nadaljevale.
29. jul. 2025 :Uradna razglasitev nelegitimnosti režima.Senator Marco Rubio je javno razglasil, da Maduro ni več legitimni predsednik Venezuele, temveč vodja kriminalnega kartela. Agencija DEA je začela z aktivno kampanjo za njegovo aretacijo zaradi obtožb narkoterorizma.
V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.
Izjave
"Združene države Amerike so ujele venezuelskega predsednika, vendar ostaja nejasno, ali bo to privedlo do popolne zamenjave režima."
Poročilo tiskovne agencije
"Maduro, ki se je iz voznika avtobusa povzpel do predsednika Venezuele in nadzoroval demokratični razpad svoje države, je bil ujet v soboto med napadom ameriških sil."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico EU in NATO. Zaostrovanje napetosti med svetovnimi velesilami, zlasti vpletenost ZDA, Rusije in Kitajske, neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost energetskih trgov, kar se lahko odrazi v cenah nafte in plina v Sloveniji. Prav tako dogajanje narekuje usklajevanje slovenske zunanje politike v okviru skupnih stališč Evropske unije do vprašanja demokracije in legitimnosti oblasti v Južni Ameriki.
Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.
Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti.
Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva.
Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silvio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so Madura že odstranili iz države, kar predstavlja dramatičen vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. V venezuelski prestolnici Karakas so poročali o številnih eksplozijah, Maduro pa je tik pred zajetjem v državi razglasil izredno stanje.
Operacija se je odvila po tem, ko so Združene države Amerike venezuelsko vlado označile za teroristično organizacijo in stopnjevale vojaško prisotnost v regiji. Poročila iz Venezuele potrjujejo kaos na ulicah glavnega mesta, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno za stabilnost regije. Trenutna lokacija pridržanega Madura uradno še ni potrjena, vendar ameriški viri navajajo, da se nahaja na varni lokaciji izven meja Venezuele.
Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami.
Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico EU in NATO. Zaostrovanje napetosti med svetovnimi velesilami, zlasti vpletenost ZDA, Rusije in Kitajske, neposredno vpliva na globalno varnostno arhitekturo in stabilnost energetskih trgov, kar se lahko odrazi v cenah nafte in plina v Sloveniji. Prav tako dogajanje narekuje usklajevanje slovenske zunanje politike v okviru skupnih stališč Evropske unije do vprašanja demokracije in legitimnosti oblasti v Južni Ameriki.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.