Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so gospodarski protesti zajeli dele Islamske republike, kar je še zaostrilo napetosti med državama. Iranski uradnik je kritiziral Trumpove grožnje z intervencijo, medtem ko je Trump posvaril Iran pred ubijanjem protestnikov in zagrozil z ameriškim odgovorom.

Donald Trump je ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem ZDA v Iranu, če bo prišlo do nadaljnjega nasilja nad protestniki. Prek družbenega omrežja Truth Social je sporočil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo iranski režim pobijal protestnike. Trump je dejal, da bo Washington priskočil na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran še naprej pobijal.

V jemenski provinci Hadramaut so poročali o hudih zračnih napadih in spopadih med silami Južnega prehodnega sveta (GGK), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, in jemensko vlado. Savdska Arabija naj bi izvajala zračne napade na sile GGK.

Donald Trump je ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike, in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv na nasilno zatiranje protestov. Protesti v Iranu so se razširili zaradi gospodarske krize.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je ruske sile pozval k enotnosti in jih označil za heroje, ki se borijo za obstoj domovine. Njegov govor je potekal v senci zaostrenih vojaških aktivnosti, saj je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi in drugih regijah poškodovali kritično energetsko infrastrukturo ter ranili več civilistov, vključno s tremi otroki. Istočasno so ruski uradniki v zasedenem Hersonu poročali o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v naselju Horli, kjer naj bi bilo ubitih 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Kijev teh navedb ni neposredno komentiral, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljnjo agresijo. Napetosti ostajajo visoke tudi zaradi ruskih trditev o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni, kar pa so ameriški obveščevalni viri in CIA zavrnili kot neutemeljeno dezinformacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje četrti obletnici začetka. Putin je ruske sile pozval, naj se spopadejo s sovražnikom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vojsko pa je označil za junake, ki bijejo eksistenčni boj proti Zahodu. Njegov govor je bil zaznamovan z retoriko o nacionalni enotnosti in tisočletni zgodovini Rusije, kljub ocenam zahodnih obveščevalnih služb o ogromnih izgubah na ruski strani. Novoletno praznovanje je minilo v znamenju stopnjevanja zračnih napadov. Rusija je na Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Hkrati so iz zasedenih delov Ukrajine, predvsem iz regije Herson, prišla poročila o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno, kjer so civilisti pričakali novo leto. Po navedbah lokalnih proruskih oblasti je bilo v napadu ubitih najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem naslovu zavrnil Putinove navedbe in izpostavil, da je mirovni sporazum sicer "90-odstotno pripravljen", vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje ali ozemeljske odstopke, ki bi zgolj podaljšali agresijo. Medtem ko diplomatski pritiski pod vodstvom ZDA naraščajo, so ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump zavrnili ruske obtožbe o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni v njegovi rezidenci, kar v Kijevu vidijo kot ruski poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Kosovska policija je opozorila na porast primerov, kjer otroci objavljajo vsebine o samopoškodovanju in samomorilnih mislih na spletu. Policija je obravnavala več takšnih primerov s hudimi zdravstvenimi posledicami. Pozivajo starše k večji pozornosti pri uporabi interneta s strani otrok in k sodelovanju z institucijami pri reševanju teh težav.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Približno 140 afganistanskih migrantov, ki so bili pridržani v pakistanskih zaporih, se je vrnilo v domovino. Po izpustitvi so jih sprejeli na mejnem prehodu Spin Boldak, kjer so jim oblasti zagotovile registracijo, pomoč in podporo pri repatriaciji. Ministrstvo za begunce in repatriacijo (MoRR) je potrdilo prihod migrantov 28. avgusta 2025.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

V Istanbulu je voznik tovornjaka na avtocesti Kuzey Marmara izgubil nadzor nad vozilom in trčil v vozilo žandarmerije. V nesreči je bilo ranjenih pet oseb, med njimi dva pripadnika žandarmerije, voznik tovornjaka pa je bil aretiran. Minister za notranje zadeve Ali Yerlikaya je sporočil, da so med preiskavo v tovornjaku našli droge, voznik pa je bil pod vplivom narkotikov.

Pred poslopjem sodišča v Yalovi v Turčiji je prišlo do oboroženega napada, v katerem je ena oseba umrla, ena pa je bila ranjena. Po napadu je policija prijela osumljenca, poteka pa tudi preiskava dogodka.

Emre Mert Kılıç, predsednik mladinskega odbora stranke CHP v Beykozu, je bil aretiran zaradi žalitev, ki jih je na družbenih omrežjih namenil Özlem Vural Gürzel, namestnici župana Beykoza, ki je prestopila v stranko AK Parti. Preiskava je bila sprožena zaradi Kılıçevih objav na družbenih omrežjih.

V carigrajski četrti Kadıköy je v trietažni zapuščeni zgradbi izbruhnil silovit požar, ki je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom. Ogenj se je začel v podstrešnih prostorih objekta, zaradi goste poselitve in bližine sosednjih stavb pa je obstajala resna nevarnost širitve ognja na okolico. Gasilci so se na lokacijo odzvali nemudoma in po intenzivnem posegu požar uspeli omejiti ter pogasiti. Med intervencijo so reševalne ekipe iz gorečega objekta rešile eno osebo, ki je bila v ognju poškodovana in so ji takoj nudili medicinsko pomoč. Policija je območje zavarovala, medtem ko so gasilci izvajali pregled sosednjih objektov, da bi preprečili morebitne nove izbruhe. Vzrok požara za zdaj ostaja neznan, preiskava dogodka pa še poteka. Incident je znova opozoril na varnostna tveganja, ki jih predstavljajo številne zapuščene in nevzdrževane zgradbe v starem delu mesta.

V Waltonu v Kentuckyju sta bila v streljanju ranjena dva okrožna šerifova namestnika okrožja Boone, ko sta poskušala vročiti nalog za preživnino. Osumljenec se je zabarikadiral v stanovanjskem kompleksu Towne Creek Crossing Apartments, preden so ga prijeli. Preiskava dogodka je v teku, ranjena policista pa sta v stabilnem stanju po zdravljenju v bolnišnici.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so v operaciji proti mednarodni trgovini z drogami v bližini Mugle zasegli 210 kilogramov skanka. V operaciji, ki so jo podprli z brezpilotnimi letali JİHA, so aretirali dva osumljenca. Minister je poudaril odločnost v boju proti drogam.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je v Washingtonu zmanjšalo število ropov vozil za 87 %, odkar je razglasil "izredne razmere za javno varnost". Trump je dejal, da je cilj ukrepa povečati varnost v prestolnici in zmanjšati splošno stopnjo kriminala. Dodatno je navedel, da je bil ukrep sprejet tudi za odstranjevanje brezdomcev z ulic.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Predsednik turškega nogometnega kluba Beşiktaş Serdal Adalı je objavil uradno novoletno poslanico, v kateri je vsem zaželel leto, polno miru in spokojnosti. Njegovo sporočilo, namenjeno navijačem kluba in širši javnosti, se osredotoča na pozitivne vrednote ob prehodu v novo koledarsko leto. Adalı je v svojem nagovoru izpostavil željo po harmoničnem sožitju in blaginji. Kot vodja ene najpomembnejših športnih institucij v Turčiji je svojo platformo uporabil za širjenje optimizma, kar je običajna praksa vodilnih predstavnikov velikih športnih kolektivov ob koncu leta. Podrobnosti njegovega sporočila odražajo tradicijo športne diplomacije in krepitve skupnosti v prazničnem obdobju.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so vstopila v leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, medtem ko so se nekateri odločili za bolj umirjen pristop.

Predsednik Turške košarkarske zveze (TBF) Hidayet Türkoğlu je ob koncu leta objavil uradno novoletno poslanico, v kateri je nagovoril športno javnost in ljubitelje košarke. V svojem sporočilu je Türkoğlu vsem zaželel srečno in uspešno novo leto, obenem pa izrazil optimizem glede prihodnjega razvoja turške košarke na mednarodnem in domačem prizorišču. Türkoğlu, nekdanji vrhunski košarkar v severnoameriški ligi NBA, je v poslanici poudaril pomen enotnosti in športnega duha. Njegov nagovor velja za rutinski protokolarni dogodek ob prehodu v koledarsko leto, s katerim krovna košarkarska organizacija v Turčiji utrjuje vezi z navijači in športnimi deležniki. Posebnih podrobnosti o novih projektih ali konkretnih ciljih za leto 2024 v kratki objavi ni izpostavil, se je pa zahvalil vsem za podporo turškemu športu.

Mesta po svetu so vstopila v leto 2026 s spektakularnimi ognjemeti in kulturnimi tradicijami. V Sydneyju so poleg ognjemetov namenili trenutek tišine judovski skupnosti. V New Yorku se je na Times Square zbralo približno milijon ljudi, da bi spremljali spuščanje znamenite krogle.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

Turško ministrstvo za nacionalno šolstvo je zaključilo preiskavo o organiziranem in sistemskem nasilju na elitni srednji šoli İstanbul Erkek Lisesi. Po incidentih, ki so se v moškem internatu šole zgodili 25. novembra, so oblasti izrekle disciplinske ukrepe 20 dijakom. Preiskava je razkrila, da je šlo za načrtovano fizično obračunavanje med učenci, ki je v turški javnosti sprožilo buren odziv. Zaradi teže kršitev sta bila dva dijaka trajno izključena iz rednega izobraževanja, kar pomeni, da bosta šolanje nadaljevala na daljavo. Preostalih 18 dijakov je prejelo različne stopnje disciplinskih kazni, vključno z obvezno premestitvijo na druge izobraževalne ustanove. Ministrstvo je poudarilo, da je bila preiskava temeljita in namenjena zagotavljanju varnosti v izobraževalnih zavodih. Dogodek je osvetlil problematiko medvrstniškega nasilja v nekaterih najprestižnejših turških izobraževalnih institucijah. Uprava šole je sprva sprožila notranjo preiskavo, ki jo je kasneje prevzel deželni direktorat za šolstvo v Istanbulu, da bi zagotovil nepristranskost postopka. Odločitev o strogih kaznih odraža prizadevanja države za ničelno toleranco do nasilja v šolah.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga, ugledna pravnica Amal Alamuddin Clooney, in njuna osemletna dvojčka so postali francoski državljani. Kot razkriva uradni dekret francoskih oblasti, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, je bila odločitev o podelitvi državljanstva celotni družini uradno potrjena v preteklem tednu. Družina Clooney se je s tem pridružila številnim tujim rezidentom, ki so se odločili za francosko naturalizacijo po večletnem bivanju v državi. Zakonca Clooney sta svojo povezanost s Francijo okrepila že leta 2021, ko sta na jugovzhodu države kupila posestvo Domaine du Canadel v kraju Brignoles. Po navedbah uradnih virov je bil postopek pridobitve državljanstva zaključen z objavo dekreta v francoskem uradnem listu 29. decembra. S tem korakom je hollywoodski zvezdnik, ki je sicer znan po svojem družbenem aktivizmu, uradno postal del francoske družbe, kar bo družini olajšalo bivanje in delovanje v tej evropski državi.

Grški kmetje so se odločili za zaprtje ceste Solun–Atene zaradi zamud pri izplačilu državnih pomoči in visokih stroškov. Protesti povzročajo občasne zapore avtocest, letališč in mejnih prehodov po vsej državi. Kmetje izražajo nezadovoljstvo zaradi povečanih stroškov proizvodnje.

Afganistan so v zadnjih treh dneh prizadele uničujoče vremenske razmere, vključno z močnim sneženjem in obsežnimi poplavami, ki so po uradnih podatkih zahtevale najmanj 12 smrtnih žrtev. Poleg smrtnih žrtev so oblasti poročale o 11 poškodovanih osebah, naravne nesreče pa so povzročile tudi ogromno gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih objektih. Po poročanju lokalnih virov je bilo v vodni ujmi popolnoma uničenih 274 hiš, medtem ko je 1558 domov pod vodo, kar je povzročilo premestitev številnih družin. Intenzivno sneženje je v gorskih predelih države povzročilo dodatne težave pri dostopu do prizadetih območij, kar otežuje reševalne akcije. Afganistanske oblasti se trenutno spopadajo z logističnimi izzivi pri zagotavljanju nujne pomoči preživelim, ki so ostali brez strehe nad glavo v ekstremnih zimskih razmerah. Razmere ostajajo kritične, saj se država že sicer sooča s hudo humanitarno krizo in pomanjkanjem sredstev za sanacijo naravnih katastrof.

V turškem mestu Šanliurfa je močno sneženje povzročilo precejšnjo gmotno škodo, ko so se pod težo nakopičenega snega zrušile strehe več poslovnih objektov in avtomobilskih salonov. Po uradnih podatkih je bilo v incidentu poškodovanih 67 vozil, ki so bila parkirana pod zrušenimi konstrukcijami. Poleg gmotne škode na objektih in vozilih so snežne padavine povzročile tudi resne težave v cestnem prometu, zaradi česar so številne prometnice ostale zaprte. Lokalne oblasti so nemudoma aktivirale ekipe za čiščenje snega in sanacijo posledic zrušitev, da bi čim prej sprostile dostop do blokiranih območij in zagotovile varnost prebivalcev. Dogodek poudarja izredne vremenske razmere v regiji, ki so ohromile vsakdanje življenje in gospodarstvo v tem delu Turčije. Poročil o morebitnih poškodovanih osebah za zdaj ni, pristojne službe pa nadaljujejo z ocenjevanjem celotne škode na prizadeti infrastrukturi.

V okrožju Çatak v vzhodni turški provinci Van se je sprožil obsežen snežni plaz, ki je prizadel mestni četrti Adnan Menderes in Bahçelievler. Po poročanju lokalnih oblasti je plaz zasul več stanovanjskih objektov, pri čemer uradno pogrešajo eno osebo. Iskalna in reševalna akcija na terenu že poteka, vendar delo ekip otežujejo neugodne vremenske razmere in nevarnost dodatnih plazov. Zaradi neposredne nevarnosti so pristojne službe odredile evakuacijo 22 stanovanjskih hiš. Prebivalce so preventivno namestili v šolske domove in druge začasne namestitvene kapacitete, da bi preprečili morebitne nove žrtve. Na območje so bile napotene številne reševalne enote, ki si prizadevajo locirati pogrešano osebo in oceniti nastalo gmotno škodo na infrastrukturi.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini znamenitega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v torek.

V Sredozemskem morju se je danes ob 17.05 po lokalnem času zgodil potres z magnitudo 4,4. Po podatkih turške agencije za upravljanje naravnih nesreč (AFAD) je bil epicenter potresa v morju, približno 89 kilometrov oddaljen od najbližjih naseljenih območij. Seizmologi so globino žarišča ocenili na 7,88 kilometra. Dogodek po prvih poročilih ni povzročil gmotne škode ali poškodb, saj je bilo središče tresenja tal dovolj oddaljeno od obale. Gre za enega v nizu zmernih potresnih sunkov, ki so v zadnjih mesecih pogosto tresli dno Sredozemlja, kar potrjujejo tudi podatki o preteklih seizmičnih aktivnostih v tej regiji. Oblasti so potrdile, da kljub magnitudi ni bilo nevarnosti za nastanek cunamijev ali drugih sekundarnih naravnih nesreč.

Anthony Joshua je bil poškodovan v prometni nesreči v Nigeriji, v kateri sta umrla dva člana njegove ekipe. Nesreča se je zgodila na avtocesti Lagos-Ibadan, Joshua pa je bil prepeljan v bolnišnico z lažjimi poškodbami. Identiteti umrlih sta bili razkriti, šlo je za Joshuaova prijatelja. Joshua je bil v stabilnem stanju, vendar šokiran po dogodku.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung se je javno opravičil ob prvi obletnici strmoglavljenja letala Jeju Air, v kateri je umrlo 179 ljudi. Obenem je obljubil temeljito preiskavo nesreče, ki velja za najhujšo letalsko nesrečo v državi.

V okrožju Solhan v turškem Bingölu se je avtomobil prevrnil v jarek, pri čemer so bile poškodovane štiri osebe. Nesreča se je zgodila na cesti Bingöl-Muş, voznik pa zaenkrat še ni znan. Poškodovanci so bili odpeljani v bolnišnico.

Britanski vojak je umrl v Ukrajini med opazovanjem testiranja novega obrambnega sistema ukrajinskih sil. Do tragične nesreče je prišlo v torek zjutraj, smrt pa je potrdilo britansko obrambno ministrstvo.

Palestinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je število smrtnih žrtev izraelskih napadov na območju Gaze naraslo na 70.360. V zadnjih 24 urah je v bolnišnice prispelo šest novih trupel, skupno pa so zabeležili 171.047 ranjenih.

Ameriška vojska bo v naslednjih dveh do treh letih znatno povečala nakup dronov in načrtuje nakup najmanj milijon enot. Sekretar ameriške vojske, Daniel Driscoll, je napovedal, da načrtujejo potencialno širitev letnih nakupov, kar kaže na močno usmeritev v tehnologijo brezpilotnih letal.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je vodila medicinsko evakuacijo 41 kritično bolnih pacientov in njihovih 145 spremljevalcev iz Gaze.

UNICEF opozarja, da je v Gazi zaradi izraelskih napadov umrlo ali bilo ranjenih že več kot 64.000 otrok. Agencija Združenih narodov poziva k odprtju vseh prehodov za nujno potrebno humanitarno pomoč, saj bi se lahko smrtnost otrok v Gazi močno povečala, če pomoč ne bo prispela.

Agencija ZN za enakost spolov opozarja, da je v vojni raztrganem Sudanu posilstvo verjetno uporabljeno kot orožje vojne, samo dejstvo, da si ženska, pa je »močan napovednik« lakote, nasilja in smrti.

Število smrtnih žrtev v izraelskih napadih na območje Gaze se je v zadnjih 24 urah povečalo za tri, na 68.875. Izraelska vojska je od prekinitve ognja v napadih ubila 241 Palestincev.

Močna zimska nevihta Byron je prizadela Gazo, poplavila begunski taborišča in razkrila pomanjkljivosti pri dostavi humanitarne pomoči. Na tisoče Palestincev, ki so bili razseljeni zaradi izraelsko-hamaske vojne, se sooča z neprimernimi življenjskimi pogoji. Izraelski mediji so se osredotočali predvsem na količino padavin v Tel Avivu, medtem ko so Palestinci prepuščeni mrazu in pomanjkanju.

Zaradi močnega sneženja in snežnih zametov so turške oblasti za ves promet zaprle glavno cesto med mestoma Kars in Göle. Omejitve veljajo tudi na prometnici med Karsom in Ardahanom, kjer je zaradi nevarnih vremenskih razmer prepovedana vožnja za vsa težka tovorna vozila. Snežni metež je najbolj prizadel območje med občinama Selim in Göle, kjer so razmere na cestišču postale neprevozne za vsa vozila. Lokalne oblasti v provinci Kars so sporočile, da so ukrepe sprejele zaradi zagotavljanja varnosti potnikov, saj močan veter in nizka vidljivost onemogočata varno vožnjo. Guvernerstvo je potrdilo, da so začasno ustavili tudi prehod vseh tovornjakov in vlačilcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo in dokler cestne službe ne očistijo snežnih nanosov. Voznike pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil o prevoznosti poti v tej regiji na vzhodu države.

Carigrajsko letališče Istanbul je v letu 2025 utrdilo svoj položaj enega najpomembnejših svetovnih letalskih vozlišč, saj je oskrbelo rekordnih 84.406.050 potnikov. Turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir Uraloğlu je ob objavi statističnih podatkov izpostavil, da je letališče v omenjenem obdobju zabeležilo 549.316 letov, s čimer se uvršča med najgostejše in strateško najpomembnejše letalske centre na svetu. Po navedbah ministra Uraloğluja ti rezultati potrjujejo uspešnost turške strategije vlaganja v letalsko infrastrukturo, ki Istanbul postavlja v središče globalnega potniškega in tovornega prometa. Izjemna rast števila potnikov in letalskih operacij odraža naraščajoč pomen tega vozlišča za povezovanje Evrope, Azije in Afrike, kar dodatno krepi gospodarsko moč Turčije na mednarodnem prizorišču.

Po dnevu kaosa zaradi izpada električne energije v predoru pod Rokavskim prelivom so vlaki v sredo ponovno začeli voziti v obe smeri. Eurostar je odpovedal vse vlake iz Londona v Evropo, kar je povzročilo večurne zamude za tisoče potnikov.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil polno storitev, vendar opozarja na morebitne nadaljnje motnje. Potniki so obtičali na vlakih čez noč, saj se je kaos zaradi izpada električne energije nadaljeval tudi v novo leto. Pričakovati je zamude in odpovedi.

Zaradi težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom je Eurostar pozval potnike, da preložijo svoja potovanja. Motnje so povzročile zamude in odpovedi vlakov, kar je vplivalo na storitve Eurostar in prevoz vozil med Francijo in Anglijo. Težave so se pojavile v času, ko so se potniki pripravljali na novoletne praznike.

Turška generalna direkcija za avtoceste (KGM) je napovedala povišanje cen za uporabo avtocest in mostov po vsej državi. Nova tarifa, ki je začela veljati 1. januarja, vključuje objekte pod neposrednim upravljanjem države in tiste, ki so del projektov javno-zasebnega partnerstva. Odločitev o uskladitvi cen bo vplivala na ključne prometne povezave, vključno s strateško pomembnimi mostovi čez Bosporsko ožino v Istanbulu. Povišanje cen je del širših prizadevanj za vzdrževanje cestne infrastrukture in prilagajanje gospodarskim razmeram v državi. Gre za pomemben ukrep, ki bo vplival tako na osebni kot tovorni promet v Turčiji. KGM je podrobne sezname novih tarif že objavila na svoji spletni strani, povišanja pa so bila po poročanju lokalnih medijev pričakovana zaradi inflacijskih pritiskov v turškem gospodarstvu.

Urad carigrajskega guvernerja je napovedal obsežne zapore cest v največjem turškem mestu, ki bodo veljale 31. decembra in 1. januarja. Ukrepi so bili uvedeni zaradi zagotavljanja varnosti med praznovanjem novega leta ter ob napovedanem množičnem pohodu v podporo Palestini, ki bo potekal na mostu Galata. Zapore bodo vplivale na prometno ureditev v ključnih mestnih okrožjih, vključno s Fatihom, Beyoğlujem, Şişlijem in Beşiktaşem. Policija je ob tem objavila seznam alternativnih poti za voznike in poudarila, da so omejitve nujne za nemoten potek načrtovanih dogodkov. Shod za Palestino, ki je načrtovan za prvi dan novega leta, odraža trenutne politične razmere in družbeno angažiranost v Turčiji glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Mestne oblasti prebivalce in obiskovalce pozivajo k upoštevanju navodil prometne signalizacije in uporabi javnega prevoza, kjer bo to mogoče.

Družbi Eurostar in Le Shuttle sta včeraj preklicali vse železniške povezave med Londonom in celinsko Evropo zaradi resne napake na električnem omrežju v predoru pod Rokavskim prelivom. Težave, ki jih je povzročila okvara na nadzemnih električnih vodih, so dopolnile še težave z enim izmed vlakov, ki je obtičal v predoru. Zaradi incidenta so bili začasno ustavljeni vsi prevozi med Londonom in destinacijami v Franciji, Belgiji ter na Nizozemskem, kar je povzročilo potovalni kaos in na tisoče potnikov pustilo brez načrtovanih povezav. Posebej kritične so bile razmere na progah proti Nizozemski, kjer so bili odpovedani vsi vlaki, potniki pa so ostali ujeti na postajah brez neposrednih alternativ. Upravljalec predora in prevozniki si prizadevajo odpraviti tehnično napako, vendar so opozorili, da bodo motnje v prometu trajale dlje časa. Potnikom svetujejo, naj spremljajo posodobitve in po možnosti preložijo svoja potovanja, saj so terminali v Londonu in v bližini Calaisa močno obremenjeni.

Turško letovišče Antalya je v letu 2025 obiskalo rekordnih 17.122.548 turistov, kar predstavlja nov mejnik v lokalni turistični industriji. Turški minister za kulturo in turizem Mehmet Nuri Ersoy je sporočil, da se je število obiskovalcev v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 1,17 odstotka, kar potrjuje status mesta kot ene ključnih globalnih turističnih destinacij. Podatki kažejo na stabilno rast turističnega sektorja v regiji, kljub nihanjem na svetovnih trgih. Rekordno število gostov odraža uspešno promocijsko strategijo in naložbe v infrastrukturo, ki so bile izvedene v preteklih letih. Minister Ersoy je poudaril pomen teh številk za državno gospodarstvo, saj Antalya ostaja osrednji steber turističnih prihodkov Turčije. Pričakuje se, da bodo ti rezultati spodbudili nadaljnji razvoj turističnih zmogljivosti v širši regiji Sredozemlja.

Mesta po svetu so vstopila v leto 2026 s spektakularnimi ognjemeti in kulturnimi tradicijami. V Sydneyju so poleg ognjemetov namenili trenutek tišine judovski skupnosti. V New Yorku se je na Times Square zbralo približno milijon ljudi, da bi spremljali spuščanje znamenite krogle.

Urad za boj proti dezinformacijam turškega predsedstva (DMM) je zanikal poročila, da je letalo Turkish Airlines odpovedalo pristanek v Libiji zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. DMM je pojasnil, da je bila odpoved leta posledica močnega vetra, ki je presegal operativne omejitve, zaradi česar je bilo letalo preusmerjeno v Bodrum.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Norveška se je v letu 2025 povsem približala svojemu strateškemu cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj so popolnoma električni avtomobili predstavljali rekordnih 95,9 odstotka vseh novih registracij. Po podatkih, objavljenih v petek, so prodajo na nordijskem trgu spodbujale predvsem visoke številke podjetja Tesla, ki ostaja vodilni ponudnik na tem področju. S tem rezultatom je država skoraj v celoti izpolnila ambiciozno napoved o prehodu na izključno električni vozni park do leta 2025. Preostali majhen delež novih registracij so predstavljali hibridni modeli in le peščica vozil z motorji na notranje izgorevanje, kar potrjuje prevladujoč položaj električne mobilnosti v državi. Norveška vlada je ta prehod omogočila s številnimi davčnimi olajšavami in infrastrukturnimi investicijami, kar državo postavlja na svetovni vrh po stopnji elektrifikacije prometa. Podatki kažejo na uspešno izvajanje okoljske politike, ki bi lahko služila kot zgled preostalim evropskim državam pri doseganju podnebnih ciljev.

V iranskem glavnem mestu Teheran so zaradi povečane onesnaženosti zraka začasno prekinili vse nogometne tekme in treninge. Raven onesnaženosti je dosegla 149 mikrogramov na kubični meter, kar predstavlja nevarnost za zdravje.

Ankarska uprava za vodo in kanalizacijo (ASKİ) je napovedala, da bodo zaradi suše in del na infrastrukturi do 24. decembra ob 10.00 uri v nekaterih predelih Ankare prišlo do prekinitev oskrbe z vodo. Iz ASKİ so sporočili, da bodo prekinitve kratkotrajne in regionalne narave.

Turški minister za kmetijstvo in gozdarstvo İbrahim Yumaklı je napovedal obsežen investicijski načrt za jezero Burdur. V prihodnjih petih letih bo namenjenih 5,8 milijarde turških lir (približno 200 milijonov evrov) za izvedbo akcijskega načrta za ohranjanje jezera. Cilj naložbe je zaščita in revitalizacija tega pomembnega naravnega vira.

Ministrstvo za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe je v Turčiji razširilo območje "naravnih območij", ki zdaj obsega 28.907 kvadratnih kilometrov.

Po podatkih turškega statističnega urada (TÜİK) so se izdatki za varstvo okolja v Turčiji leta 2024 povečali za 108,3 % v primerjavi z letom prej in dosegli 441 milijard TL. Največji del sredstev je bil namenjen storitvam ravnanja z odpadki.

Evropska klimatska služba Copernicus je sporočila, da bo leto 2025 verjetno skupaj z letom 2023 na drugem mestu najtoplejših let, za rekordnim letom 2024.

Močno deževje je povzročilo poplavo na postaji Yenibosna na liniji metroja M9 Ataköy-Olimpijat v Istanbulu. Ekipe IBB so se trudile črpati vodo.

V Carigradu so se z žalno slovesnostjo na stadionu RAMS Park poslovili od nekdanjega vrhunskega turškega napadalca in legende nogometnega kluba Galatasaray, Gökmena Özdenaka. Slovesnosti ob zadnjem slovesu se je udeležil tudi predsednik kluba Dursun Özbek, ki je v svojem nagovoru poudaril neizbrisen pečat, ki ga je Özdenak pustil v zgodovini kluba. Pokojni nogometaš, ki je večji del svoje kariere posvetil rumeno-rdečim, je bil ena najbolj prepoznavnih osebnosti turškega športa. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki so v skladu s tradicijo izpostavili na klubskem stadionu, kjer so se mu poklonili številni nekdanji soigralci, športni delavci in navijači. Özdenak, ki je umrl zaradi težav s srcem, je za Galatasaray igral med letoma 1967 in 1980, v tem času pa je osvojil štiri naslove turškega prvaka in dva pokalna naslova. Njegova smrt predstavlja velik izgubo za celotno turško nogometno skupnost, ki je v njem videla vzor športne predanosti in zvestobe enemu klubu.

Južnokorejska K-pop skupina BTS je uradno napovedala, da bo 20. marca 2026 izdala nov album, ki mu bo sledila svetovna turneja. To je njihova vrnitev po štiriletnem premoru, ki se je začel leta 2022 zaradi obveznega služenja vojaškega roka članov. Skupina se vrača po izidu albuma 'Proof' pred štirimi leti.

V središču Londona se je na tradicionalni novoletni paradi zbralo več tisoč gledalcev, ki so kljub nizkim temperaturam pospremili več kot 8000 nastopajočih. Pisana povorka, ki je vključevala akrobate, pihalne godbe, plesalce in tematske vozove, se je vila skozi znameniti West End. Nastopajoči so pot začeli na Piccadillyju in se preko trga Trafalgar ter Whitehall podali proti Westminstru. Dogodek je zaznamovala izjemna raznolikost nastopajočih, med katerimi so izstopali plesalci, preoblečeni v narcise, in procesija vozil znamke Moke. Kljub mrazu so ulice britanske prestolnice napolnili domači in tuji obiskovalci, ki so si ogledali enega največjih tovrstnih uličnih spektaklov na svetu. Parada je ponovno potrdila status Londona kot pomembnega središča prazničnega dogajanja, kjer se prepletata tradicija in sodobna ulična umetnost.

Južnokorejska K-pop skupina BTS se bo vrnila na glasbeno sceno marca 2026 z novim albumom, po katerem bo sledila svetovna turneja. To bo njihov prvi večji projekt po štiriletnem premoru, ki je sledil izidu albuma "Proof". Datum izdaje albuma, 20. marec, je bil objavljen po končanem obveznem služenju vojaškega roka vseh sedmih članov.

V nizozemski prestolnici Amsterdam se je med novoletnim praznovanjem razširil uničujoč požar, ki je zajel zgodovinsko cerkev, staro 154 let. Ogenj je hitro zajel celotno zgradbo, pri čemer se je zaradi močnih plamenov in poškodb konstrukcije zrušil cerkveni zvonik. Dogodek je močno pretresel lokalno prebivalstvo, saj gre za pomemben arhitekturni in verski spomenik v mestu. Intervencijske službe so se na kraju dogodka spopadale z ognjenimi zublji, medtem ko so se v okolici nadaljevala praznovanja. Vzrok požara uradno še ni potrjen, vendar so ga tuji mediji povezali z uporabo pirotehničnih sredstev med proslavljanjem novega leta. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah v času objave novice ni bilo, nastala pa je nepopravljiva materialna škoda na kulturni dediščini mesta.

Južnokorejska skupina BTS je napovedala izdajo novega albuma marca, s čimer končujejo skoraj štiriletni premor. Premor je bil posledica solo projektov članov in obveznega služenja vojaškega roka v Južni Koreji.

Auckland na Novi Zelandiji je kot prvo večje mesto vstopil v leto 2026 z ognjemetom s stolpa Sky Tower. V Avstraliji so pozivali ljudi k praznovanju kljub poostreni varnosti in spominu na nedavni množični strelski pohod. Sydney je tradicionalno novo leto proslavil z ognjemetom na Harbour Bridge.

Turški nogometni svet žaluje za nekdanjim vrhunskim napadalcem Gökmenom Özdenakom, ki je v 78. letu starosti umrl v bolnišnici, kjer se je zdravil zaradi težav s srcem. Özdenak je bil ena izmed najvidnejših osebnosti turškega nogometa, saj je kar 13 let branil barve carigrajskega velikana Galatasaraya. V tem obdobju je s klubom dosegel številne uspehe in se vpisal v zgodovino kot eden izmed najbolj prepoznavnih igralcev svoje generacije. Po zaključku aktivne športne poti je Özdenak ostal tesno povezan z nogometom, saj se je uveljavil kot vpliven športni pisec in televizijski komentator. Njegove strokovne analize in neposreden slog so mu prinesli spoštovanje širše javnosti. Novico o njegovi smrti je uradno potrdil nogometni klub Galatasaray, ki se je svojemu nekdanjemu članu poklonil z zapisom o njegovem neizbrisnem pečatu v turškem športnem prostoru.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Ameriški Deviški otoki so sprožili pravni postopek proti podjetju Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram. Tožba tehnološkemu velikanu očita, da na svojih platformah ni ustrezno zaščitil otrok pred škodljivimi vplivi in vsebinami. Po navedbah tožnikov podjetje uporablja škodljive algoritme, ki so zasnovani za povečanje interakcij uporabnikov, vendar hkrati ogrožajo varnost mladoletnih oseb. Poleg pomanjkljive zaščite mladih tožba izpostavlja tudi finančne koristi, ki jih Meta domnevno pridobiva s prikazovanjem lažnih oglasov. Vložena dokumentacija trdi, da se podjetje zavestno okorišča z nepreverjenimi in zavajajočimi oglasnimi vsebinami, medtem ko zanemarja varnostne protokole. Ta pravni korak se pridružuje vrsti podobnih postopkov, s katerimi različne jurisdikcije zahtevajo večjo odgovornost tehnoloških korporacij za vpliv njihovih storitev na duševno zdravje in varnost državljanov.

Turški center za boj proti dezinformacijam (DMM), ki deluje v okviru predsedniškega urada za komunikacije, je prejel prestižno nagrado Golden World Awards 2025, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za odnose z javnostmi (IPRA). Center je bil nagrajen v posebni kategoriji za boj proti dezinformacijam, kar predstavlja mednarodno priznanje turškim prizadevanjem na tem področju. Novico o nagradi je javnosti sporočil Burhanettin Duran, vodja urada za komunikacije pri turškem predsedniku. Nagrada IPRA velja za eno najpomembnejših priznanj v industriji odnosov z javnostmi, kjer strokovna žirija ocenjuje odličnost pri upravljanju informacij in komunikacijskih kampanj. Turški DMM se osredotoča na preverjanje dejstev in odpravljanje napačnih informacij v digitalnem prostoru, kar je po mnenju združenja IPRA ključnega pomena za stabilnost informacijskega okolja. Duran je ob tej priložnosti poudaril, da nagrada potrjuje učinkovitost njihovega modela boja proti dezinformacijam na svetovni ravni.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.