Slika je umetno generirana iz tem: begunska taborišča, vojni zločini, humanitarne krize, prekinitve ognja, diplomacija
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
politika humanitarne zadeve
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Osem muslimanskih držav izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Gazi

Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Pakistanom, Egiptom, Katarjem, Indonezijo, Jordanijo, Turčijo, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših humanitarnih razmer na območju Gaze. Razmere so se v začetku leta 2026 kritično poslabšale zaradi hudega zimskega vremena, obilnega deževja in močnih vetrov, ki poplavljajo šotorišča razseljenih Palestincev. Države so poudarile nujnost takojšnjega začetka obnove in povečanja pomoči, medtem ko Izrael še naprej omejuje vstop nujnih materialov, kot so šotorska platna in protipoplavne vreče.

Kljub krhkemu premirju, ki je bilo pod pokroviteljstvom administracije Donalda Trumpa vzpostavljeno oktobra lani, se napadi izraelskih sil nadaljujejo. V enem izmed zadnjih tragičnih incidentov sta v mestu Gaza zaradi požara v šotoru, ki ga je zanetil veter med kuhanjem, umrla 65-letna babica in njen petletni vnuk. Poleg tega poročajo o smrtih zaradi podhlajenosti med otroki, saj večina infrastrukture ostaja uničena, prebivalci pa so prisiljeni živeti v neustreznih improviziranih bivališčih. Od začetka domnevnega premirja naj bi bilo v izraelskih kršitvah ubitih že več kot 400 Palestincev.

Mednarodna javnost opozarja na sistematično uničevanje civilnega življenja v enklavi. Medtem ko Palestinci v ruševinah praznujejo poroke in zaključke izobraževanj, se vojaške operacije na Zahodnem bregu in v Gazi stopnjujejo. Osem muslimanskih držav je v petek ponovno pozvalo k ustavitvi izraelskega genocida in invazije, ki kljub diplomatskim prizadevanjem še naprej zahteva civilne žrtve in povzroča neopisljivo trpljenje prebivalstva.

Kontekst in ozadje

30. dec. 2025

Nadaljevanje napadov kljub pogovorom v Mar-a-Lagu

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se decembra sestala na Floridi, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi. Kljub diplomatskim prizadevanjem so izraelske sile nadaljevale z bombardiranjem severnega dela enklave in omejevanjem humanitarne pomoči, kar je povzročilo paralizo preskrbe.

20. okt. 2025

Krhko premirje in obtožbe o kršitvah

Oktobra 2025 je bilo razglašeno premirje, ki pa je bilo od samega začetka zaznamovano s številnimi kršitvami. Palestinska stran je Izrael obtožila uboja skoraj sto civilistov v prvih dneh po dogovoru, medtem ko je Izrael trdil, da gre za odzive na napade gibanja Hamas.

25. sep. 2025

Množični beg prebivalstva in mednarodna pomoč

Do septembra 2025 je območje Gaze zapustilo že 700.000 ljudi, ki so se zatekli na jug. Mednarodne flote, kot je Sumud, so poskušale prebiti pomorsko blokado, da bi dostavile nujno pomoč, medtem ko so Združeni narodi opozarjali na nevzdržne razmere v prenaseljenih šotoriščih.

6. sep. 2025

Uničevanje infrastrukture in umetna lakota

Združeni narodi so opozorili na 'umetno lakoto', ki so jo povzročile izraelske ofenzive in uničevanje civilne infrastrukture, vključno s stanovanjskimi stolpnicami. Razmere so postale peklenske za civiliste, saj so se vojaške operacije razširile tudi na večja mestna središča.

5. avg. 2025

Obtožbe o vojnih zločinih in genocidu

Avgusta 2025 so strokovnjaki ZN prvič uradno obtožili Izrael uporabe stradanja kot metode vojskovanja, kar predstavlja vojni zločin. Pakistan je takrat poslal prvih 100 ton humanitarne pomoči, a so izraelske omejitve na mejnih prehodih že takrat povzročale smrtne žrtve med otroki.

21. jul. 2025

Stopnjevanje nasilja in zahodna kritika

Petindvajset zahodnih držav je julija 2025 kritiziralo Izrael zaradi počasnega dostavljanja pomoči, ko je v enem dnevu med iskanjem hrane umrlo več kot sto ljudi. Izraelski tanki so streljali na iskalce pomoči v Deir al-Balahu, kar je sprožilo mednarodno ogorčenje.

Izjave

"Gaza je zgodnje opozorilo. Ali ga bo svet upošteval?"

"Izražamo najglobljo zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Gazi, ki so se še poslabšale zaradi hudih vremenskih razmer."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Donald Trump nevtralno
Izrael Negativno
Gaza zelo negativno
Pakistan Pozitivno

Izvorni članki

Gaza is an early warning. Will the world heed it?
middleeasteye.net | 2. 1. 2026 12:36

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:
pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
neznano:
progresivno:
leva sredina:

Politične preference

neznano:
zagovorništvo pravic:
protizahoden:
protiimperialističen:
progresiven:
liberalen:
kritičen:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
lokalno poročanje:
analize:
mnenja in komentarji:
preiskovalno novinarstvo:
vreme:
kritično poročanje:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije znotraj EU in Varnostnega sveta ZN, kjer Slovenija aktivno zagovarja humanitarno pravo in rešitev dveh držav. Vsaka eskalacija ali humanitarni kolaps povečuje tveganje za nove migracijske pritiske na Evropo, kar vpliva na slovensko nacionalno varnost in schengenski režim.

Podobni članki

No image
humanitarne zadeve politika
Izraelski napadi v Gazi se nadaljujejo kljub humanitarni katastrofi in pozivom k embargu

30. dec 20:56

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Izraelski napadi na Gazo zahtevali več deset življenj, ciljajo se tudi družinske hiše
mednarodni odnosi politika
Izraelski napadi na Gazo zahtevali več deset življenj, ciljajo se tudi družinske hiše

25. sep 13:07

V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo ubitih najmanj 30 ljudi, vključno z 11 civilisti, ki so umrli v napadu na družinsko hišo v osrednjem delu Gaze, natančneje v az-Zawaydi. Globalna flota Sumud kljub napadom nadaljuje pot, da bi prekinila izraelsko obleganje Gaze. Cilj napadov so bili tudi begunski tabor Bureij in soseska Tal al-Hawa v Gazi.

Izraelske sile ubile Palestinca na Zahodnem bregu, napadi v Gazi zahtevali 21 življenj, med njimi na tisoče otrok
vojna človekove pravice
Izraelske sile ubile Palestinca na Zahodnem bregu, napadi v Gazi zahtevali 21 življenj, med njimi na tisoče otrok

6. sep 17:09

Na Zahodnem bregu je izraelska vojska ubila Palestinca, kar se je zgodilo v času zaostrenih nasilnosti na zasedenem ozemlju. Medtem je v izraelskih napadih na različna območja Gaze umrlo 21 Palestincev, poroćajo zdravstveni viri. V 700 dneh genocida v Gazi je bilo ubitih najmanj 19.424 otrok, kar pomeni en otrok na 52 minut, med njimi tudi 1.000 dojenčkov.

V Gazi število žrtev preseglo 239.000, lakota pesti 1,6 milijona ljudi
humanitarne zadeve politika
V Gazi število žrtev preseglo 239.000, lakota pesti 1,6 milijona ljudi

31. dec 5:56

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Donald Trump nevtralno
Izrael Negativno
Gaza zelo negativno
Pakistan Pozitivno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije znotraj EU in Varnostnega sveta ZN, kjer Slovenija aktivno zagovarja humanitarno pravo in rešitev dveh držav. Vsaka eskalacija ali humanitarni kolaps povečuje tveganje za nove migracijske pritiske na Evropo, kar vpliva na slovensko nacionalno varnost in schengenski režim.