V Gazi število žrtev preseglo 239.000, lakota pesti 1,6 milijona ljudi
Objavljeno: 31. 12. 2025 5:56
Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje.
Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.
Kontekst in ozadje
30. dec. 2025
Nadaljevanje napadov kljub prekinitvi ognja
Izraelske sile so kljub uradno razglašeni prekinitvi ognja nadaljevale z letalskimi in kopenskimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Napadi so bili usmerjeni na begunska taborišča, hkrati pa je izraelski parlament sprejel zakonodajo, ki agenciji UNRWA odvzema diplomatsko imuniteto.
V zračnem napadu je bil ubit visoki poveljnik Hamasa Raad Saad, hkrati pa so poročali o smrti 19-letnega Palestinca v Džabaliji. Zaradi izjemno slabih vremenskih razmer in neustreznih bivališč je v tem obdobju umrlo še 14 civilistov, med njimi trije otroci.
Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi sistematičnega uničevanja ogroženo preživetje palestinske družbe, stroški obnove pa so ocenjeni na več kot 70 milijard dolarjev. Kljub izmenjavi posmrtnih ostankov ujetnikov so se napadi na civilno infrastrukturo nadaljevali.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije, ki v okviru Varnostnega sveta ZN aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in rešitev dveh držav. Humanitarna katastrofa takšnih razsežnosti povečuje tveganje za nove migracijske pritiske proti Evropi in destabilizacijo širše regije, kar je v neposrednem nasprotju s strateškimi interesi Slovenije in njene varnosti v Sredozemlju.
Razmere v Gazi in na Zahodnem bregu ostajajo napete. Palestinci na Zahodnem bregu se bojijo, da bodo postali "naslednja Gaza". Izraelski napadi so v zadnjih 48 urah ubili osem Palestincev v Gazi kljub premirju, kar krši dogovor. Vojska je bombardirala domove v vzhodnem delu mesta Gaza. Smrtnost v Gazi narašča, medtem ko se širi zaskrbljenost glede izraelskega nadzora nad območjem.
Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko.
Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil.
Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.
Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave.
Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.
V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo ubitih najmanj 30 ljudi, vključno z 11 civilisti, ki so umrli v napadu na družinsko hišo v osrednjem delu Gaze, natančneje v az-Zawaydi. Globalna flota Sumud kljub napadom nadaljuje pot, da bi prekinila izraelsko obleganje Gaze. Cilj napadov so bili tudi begunski tabor Bureij in soseska Tal al-Hawa v Gazi.
Na Zahodnem bregu je izraelska vojska ubila Palestinca, kar se je zgodilo v času zaostrenih nasilnosti na zasedenem ozemlju. Medtem je v izraelskih napadih na različna območja Gaze umrlo 21 Palestincev, poroćajo zdravstveni viri. V 700 dneh genocida v Gazi je bilo ubitih najmanj 19.424 otrok, kar pomeni en otrok na 52 minut, med njimi tudi 1.000 dojenčkov.
Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu.
Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije, ki v okviru Varnostnega sveta ZN aktivno zagovarja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in rešitev dveh držav. Humanitarna katastrofa takšnih razsežnosti povečuje tveganje za nove migracijske pritiske proti Evropi in destabilizacijo širše regije, kar je v neposrednem nasprotju s strateškimi interesi Slovenije in njene varnosti v Sredozemlju.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.