Izraelske sile kljub prekinitvi ognja ubile tri Palestince, med njimi dva otroka
Objavljeno: 31. 12. 2025 17:56
Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave.
Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.
Kontekst in ozadje
30. dec. 2025
Nadaljevanje napadov kljub premirju
Izraelska vojska je kljub veljavnemu sporazumu o prekinitvi ognja izvedla serijo napadov na begunsko taborišče al-Maghazi in Beit Lahio. V Mar-a-Lagu sta Donald Trump in Benjamin Netanjahu razpravljala o drugi fazi premirja, medtem ko so Združeni narodi opozorili na katastrofalne posledice izraelske prepovedi delovanja agencije UNRWA.
Izraelske sile so v Džabaliji ubile 19-letnega Palestinca in izvedle zračni napad, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hamasa Raad Saad. Civilisti v Gazi so se poleg vojaških operacij spopadali s hudimi nevihtami, ki so še poslabšale bivalne razmere v taboriščih.
Izmenjava trupel in rekordno nasilje na Zahodnem bregu
Izrael in Hamas sta izvedla izmenjavo posmrtnih ostankov 15 Palestincev in izraelskega talca Drorja Orja. Istočasno so poročali o rekordnem porastu nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci na Zahodnem bregu, kar je povzročilo novo valove prisilnega razseljevanja.
Pogovori v Kairu o palestinski enotnosti niso obrodili sadov, Izrael pa je nadaljeval s kršitvami premirja, ki so zahtevale nove žrtve. ZDA so Hamasu ponudile varen prehod iz določenih območij pod izraelskim nadzorom, da bi poskušale stabilizirati situacijo na terenu.
Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael se razmere v Gazi niso izboljšale, saj število smrtnih žrtev med Palestinci presega 67.000. Po svetu so potekali propalestinski protesti, medtem ko so se v Egiptu nadaljevala posredna pogajanja o mirovnem načrtu.
Obtožbe o etničnem čiščenju in vprašanje državnosti
Organizacija Oxfam je Izrael obtožila etničnega čiščenja milijona Palestincev. V Evropi se je okrepila razprava o priznanju Palestine, pri čemer je Nemčija podprla rešitev dveh držav, a ocenila, da čas za polno priznanje še ni primeren.
Smrti zaradi lakote in pozivi k prekinitvi odnosov
Zaradi izraelske blokade je v Gazi zaradi lakote začelo umirati vse več ljudi, vključno z otroki. Španski režiser Pedro Almodóvar je javno pozval svojo vlado k popolni prekinitvi diplomatskih in trgovinskih odnosov z Izraelom zaradi humanitarne katastrofe.
Vojna je začela dolgoročno preoblikovati izraelsko gospodarstvo, hkrati pa je Izrael ubil več novinarjev Al Jazeere, med njimi Anasa Al-Sharifa. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na kritično stopnjo podhranjenosti med otroki.
Izraelske enote so streljale na množico Palestincev, ki so čakali na hrano, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Nevladne organizacije so dogajanje v Gazi začele primerjati z zgodovinskimi grozodejstvi, medtem ko se je blokada pomoči stopnjevala.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je Slovenija. Slovenija je tradicionalno zagovornica rešitve dveh držav in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, zato vsaka kršitev premirja in stopnjevanje nasilja predstavlja tveganje za regionalno stabilnost, kar posredno vpliva na varnostne in migracijske politike znotraj EU.
Slovenija v Varnostnem svetu ZN pogosto zavzema aktivno držo glede vprašanj zaščite civilistov, zato so poročila o smrti otrok in kršitvah humanitarne pomoči ključna za razumevanje slovenske diplomatske dejavnosti v mednarodnih institucijah.
Med 18. in 24. novembrom 2025 je izraelska vojska v Gazi ubila 88 Palestincev in ranila 231. Izraelski napad na begunsko taborišče Al-Maghazi je zahteval eno žrtev, medtem ko sta bila v drugih izraelskih napadih v Gazi ubita še dva Palestinca.
Izraelska vojska je vdrla v begunsko taborišče Jericho in pretepla mlade Palestince. Med racijami na Zahodnem bregu je aretirala osem ljudi in ranila dva. V spopadih med izraelskimi naseljenci in Palestinci na Zahodnem bregu je bilo ranjenih več ljudi, vključno z izraelskim državljanom. Izraelski napadi v južnem Libanonu so zahtevali eno smrtno žrtev in eno ranjeno osebo.
Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko.
Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil.
Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.
Hamas je obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da gre za del načrta o preselitvi Palestincev iz Gaze. Kitajska se je odzvala kritično na potezo Izraela, medtem ko je priznanje sprožilo negativen odziv v Afriki in arabskem svetu.
Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil.
Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.
Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje.
Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je Slovenija. Slovenija je tradicionalno zagovornica rešitve dveh držav in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, zato vsaka kršitev premirja in stopnjevanje nasilja predstavlja tveganje za regionalno stabilnost, kar posredno vpliva na varnostne in migracijske politike znotraj EU.
Slovenija v Varnostnem svetu ZN pogosto zavzema aktivno držo glede vprašanj zaščite civilistov, zato so poročila o smrti otrok in kršitvah humanitarne pomoči ključna za razumevanje slovenske diplomatske dejavnosti v mednarodnih institucijah.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.