Pakistansko protiteroristično sodišče je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo sedem posameznikov, med katerimi so trije novinarji, dva vplivneža na družbenih omrežjih in dva upokojena vojaška častnika. Obsojeni so bili zaradi obtožb o spodbujanju k nasilju med množičnimi protesti leta 2023. Sodišče je razsodilo, da so omenjene osebe prek digitalnih platform širile protivladno propagando in neposredno pozivale k napadom na državne ustanove ter vojaške objekte. Obsodba vključuje novinarje, ki delujejo v tujini, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje pritiska pakistanskih oblasti na kritične glasove, tudi zunaj meja države. Obramba obsojenih je napovedala pritožbe, medtem ko mednarodne organizacije za svobodo medijev opozarjajo na krčenje prostora za svobodno izražanje v Pakistanu. Incidenti, zaradi katerih so bili obsojeni, so povezani z nemiri, ki so izbruhnili po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana.

V Gazi sta v požaru šotora v taborišču Yarmouk umrli babica in njen petletni vnuk. Šotor je zagorel zaradi nevzdržnih življenjskih razmer in hudih zimskih razmer, s katerimi se soočajo Palestinci.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Sodišče v Islamabadu je sedem ljudi, med njimi tri novinarje, dva youtuberja in dva upokojena vojaška častnika, obsodilo na dosmrtni zapor zaradi spodbujanja nasilja.

Pakistan je v letu 2025 zabeležil najvišje število smrtnih žrtev v spopadih v zadnjem desetletju, saj se je število ubitih v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo za 74 odstotkov. Po podatkih neodvisnega raziskovalnega inštituta v Islamabadu več kot polovico vseh smrtnih žrtev predstavljajo pripadniki militantnih skupin. Poročilo izpostavlja skokovito rast nasilja, ki hromi varnostne razmere v državi in povečuje napetosti v regiji. Vzpon nasilja spremljajo zaostreni diplomatski odnosi med Islamabadom in Kabulom. Pakistanske oblasti sosednjemu Afganistanu redno očitajo, da dopušča delovanje militantnih skupin na svojem ozemlju in se ne odziva na čezmejne napade, ki jih izvajajo pakistanski uporniki. Povečanje števila žrtev v neposrednih spopadih kaže na intenzivnejše operacije pakistanskih varnostnih sil in vse pogostejše napade oboroženih skupin na strateške cilje.

Indija in Pakistan sta v četrtek izvedla letno izmenjavo podatkov o svojih jedrskih objektih, kar je ključen ukrep za krepitev medsebojnega zaupanja in preprečevanje vojaških napadov na strateške cilje. Izmenjava informacij je potekala v skladu z dolgoletnim dvostranskim sporazumom, ki državi zavezuje k obveščanju o lokacijah jedrskih zmogljivosti, da bi se izognili morebitnim nenamernim spopadom ali stopnjevanju napetosti. Postopek je bil izveden v času povečanih varnostnih skrbi, ki so sledile majskemu vojaškemu konfliktu. V tem obdobju je vprašanje jedrskega arzenala obeh držav povzročilo precejšnjo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Kljub trajnim sporom glede regije Kašmir sta državi ohranili ta diplomatski mehanizem, ki služi kot varnostna varovalka med jedrskima silama v Južni Aziji. Redno obveščanje o jedrskih objektih ostaja eden redkih delujočih komunikacijskih kanalov med New Delhijem in Islamabadom.

Pakistan in Indija sta v skladu z dolgoletno diplomatsko tradicijo in dvostranskimi sporazumi na prvi dan leta 2024 opravila redno izmenjavo seznamov svojih jedrskih objektov ter zapornikov. Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Hussain Andrabi je potrdil, da sta državi sezname uradno predali preko svojih visokih komisariatov v Islamabadu in New Delhiju. Ta praksa, ki poteka neprekinjeno od leta 1992, temelji na sporazumu o prepovedi napadov na jedrske objekte, ki sta ga državi podpisali leta 1988 z namenom zagotavljanja preglednosti in preprečevanja nenamernih stopnjevanj napetosti. Ob robu te rutinske izmenjave pa je Pakistan izrazil ostre pomisleke glede indijskih načrtov za gradnjo hidroelektrarne Dulhasti Stage-II na reki Chenab v Kašmirju. Andrabi je poudaril, da Indija v skladu s Pogodbo o vodah Inda ne sme enostransko graditi projektov na zahodnih rekah, ki so po dogovoru pripadle Pakistanu. Islamabad trdi, da o omenjenem projektu ni bil predhodno obveščen, kar povečuje napetosti v že tako zapletenih odnosih med jedrskima silama. Kljub napetostim ostaja izmenjava seznamov zapornikov pomemben humanitarni vidik njunega sodelovanja.

Pakistan je opozoril Indijo, da ne more zlorabiti dovoljene omejitve za enostransko gradnjo hidroelektraren na zahodnih rekah v skladu s pogodbo o vodah Inda (IWT).

Pakistan je opozoril Indijo, da ne sme zlorabiti omejenih dovoljenj za enostransko gradnjo hidroelektrarn na zahodnih rekah v skladu s pogodbo o vodah Inda. Državi sta izmenjali tudi sezname jedrskih objektov v skladu z ustaljeno letno prakso.

Pakistanski regulativni organ za nafto in plin (OGRA) je z začetkom novega leta napovedal znatno povišanje cen utekočinjenega naftnega plina (LPG). Cena na kilogram se je zvišala za 10,69 pakistanske rupije, kar pomeni, da bo 11,8-kilogramska jeklenka za gospodinjstva po novem dražja za 126,09 rupije. Nova maloprodajna cena na kilogram plina zdaj znaša 219,68 rupije, kar predstavlja dodaten pritisk na življenjske stroške v državi. Istočasno so o podražitvah poročali tudi iz Indije, kjer se je cena komercialnih jeklenk zvišala za 111 indijskih rupij. Za razliko od Pakistana pa v Indiji cene jeklenk za gospodinjsko uporabo ostajajo nespremenjene. Do teh sprememb prihaja v obdobju nihanj na svetovnih energetskih trgih, kar neposredno vpliva na lokalne regulacijske mehanizme v obeh južnoazijskih državah.

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif in savdski kronski princ Mohamed bin Salman sta v sredo opravila telefonski pogovor, v katerem sta se zavzela za okrepitev strateškega sodelovanja in bratstva med državama. Šarif je izrazil popolno solidarnost Pakistana s Savdsko Arabijo po nedavnem napadu na jemensko pristaniško mesto Mukala, ki so ga izvedle savdske sile, ter poudaril pomen regionalne stabilnosti in miru. Voditelja sta poudarila, da so se odnosi med državama v zadnjih mesecih močno okrepili in dosegli novo raven. Med pogovorom je premier Šarif izpostavil nujnost enotnosti in harmonije znotraj islamske skupnosti (Ummah) pri spopadanju s trenutnimi regionalnimi izzivi. Strinjala sta se, da je za ohranjanje miru ključna uporaba dialoga in diplomacije. Kronski princ bin Salman se je zahvalil za izraženo podporo in ponovil zavezanost Rijada k nadaljnjemu razvoju tesnih vezi z Islamabadom, kar odraža dolgotrajno politično in gospodarsko zavezništvo med obema narodoma.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Iranski uradniki so zagrozili z neposrednim odgovorom na morebitne napade ZDA ali Izraela, pri čemer so ZDA obtožili 'brezobzirnih groženj'. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnih novih vojaških ukrepov proti Iranu.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Indijska vlada je uradno odobrila gradnjo druge stopnje hidroenergetskega projekta Dulhasti na reki Chenab v zveznem ozemlju Džamu in Kašmir, kar je sprožilo oster odziv sosednjega Pakistana. Islamabad trdi, da odločitev predstavlja neposredno kršitev pogodbe o vodah Inda (Indus Waters Treaty), ki ureja upravljanje vodnih virov med državama. Pakistanska senatorka Sherry Rehman je indijsko potezo označila za "oboroževanje vode" in opozorila, da bo to dejanje še dodatno zaostrilo že tako napete odnose v regiji, ki se sooča z resnimi okoljskimi izzivi. Indija je projekt uvrstila na prednostni seznam skupaj z drugimi spornimi jezovi, kot so Sawalkot, Ratle in Pakal Dul, kar Pakistan razume kot strateški poskus New Delhija za prevzem nadzora nad vodami, ki bi morale po mednarodnem pravu pripadati njemu. Nova hidroelektrarna naj bi bila del širše indijske strategije pospeševanja gradnje energetskih objektov v porečju Inda po nedavnem suspenzu omenjene pogodbe o vodah. Spor povečuje tveganje za regionalno nestabilnost, saj obe jedrski sili vodo dojemata kot ključen nacionalni vir. Medtem ko Indija poudarja potrebo po energetskem razvoju, pakistanska stran opozarja na kršitve mednarodnih sporazumov in morebitne posledice za vodno varnost nižje po toku reke.

Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ponovil svojo trditev, da bo rešil konflikt med Indijo in Pakistanom. Trump je ob srečanju ponovil opozorilo Hamasu, da se mora razorožiti, sicer bo plačal visoko ceno. Prav tako je ponovil opozorilo Iranu glede njegovega jedrskega programa.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro zavrnilo izjave Islamabada o domnevnem nasilju nad manjšinami v Indiji. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da so pakistanske obtožbe neutemeljene, in ob tem izpostavil sistematično preganjanje verskih manjšin v samem Pakistanu. Po mnenju New Delhija poskuša Pakistan s kazanjem s prstom na druge prikriti lastno slabo stanje na področju človekovih pravic, ki je po njihovih besedah dobro dokumentirano dejstvo. Spor se je razplamtel, ko je tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Andrabi izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih incidentov in vandalizma med božičnimi praznovanji v nekaterih delih Indije. Indijska stran je te navedbe označila za poskus zamegljevanja dejstev in opozorila na grozljivo zgodovino Pakistana pri zatiranju različnih verskih skupnosti. Diplomatska izmenjava odraža dolgotrajne napetosti med jedrskima sosedama, ki se pogosto spopadata z medsebojnimi obtožbami glede verskih svoboščin.

Glavni minister Khyber Pakhtunkhwa, Sohail Afridi, je izrazil dvom o iskrenosti vlade glede pogovorov s PTI in dejal, da si aktivno prizadeva za začetek uličnega gibanja stranke. PTI vztraja, da bodo pogovori potekali šele po zagotovitvi enakopravnih pogojev, ki jih bodo dosegli z uličnimi protesti. Afridi je dejal, da bo PTI nadaljevala z uličnimi protesti, da bi pritisnila na vlado za smiselne pogovore, saj meni, da pogovori brez odpora ne bi prinesli rezultatov. Vodstvo PTI je poudarilo, da se bodo pogovori z vlado začeli šele, ko bodo zagotovljeni enakovredni pogoji.

Senatorica pakistanske ljudske stranke Sherry Rehman je ostro obsodila Indijo zaradi odobritve novega projekta hidroelektrarne Dulhasti Stage-II na reki Chenab v indijskem delu Kašmirja. Opozorila je, da je 'oboroževanje' vode nesprejemljivo in da ogroža regionalno stabilnost. Rehmanova je poudarila, da takšno ravnanje ni ne razumno ne sprejemljivo v regiji.

Pakistanska zveza bank (PBA) je izvolila nov 16-članski izvršni odbor, ki vključuje dve ženski in osem novih bank članic. Izvršni odbor je soglasno izvolil Zafarja Masuda, predsednika in glavnega izvršnega direktorja The Bank of Punjab, za novega predsednika.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je razkril, da mu je med povračilnimi napadi New Delhija maja njegov vojaški sekretar nujno svetoval, naj se zaradi varnosti preseli v bunker. To kaže na strah, ki je zajel pakistansko vodstvo med indijsko operacijo.

Indija je izrazila zavezo, da bo iz tujine pripeljala gospodarske begunce, vključno z Lalitom Modijem in Vijayem Mallyo, da bi se soočili z zakonom. Premier Modi je spomnil na pomembne dogodke v letu 2025, ki so, po njegovem mnenju, državi dali večjo samozavest, in poudaril, da svet gleda na Indijo z velikimi pričakovanji zaradi njene mladine.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Vsestranski igralec Šadab Khan je bil ponovno vpoklican v pakistansko ekipo T20I, medtem ko sta bila izpuščena izkušena igralca Babar Azam in Šahen Šah Afridi. Nacionalni selektorji so v nedeljo objavili 15-člansko ekipo za triserijsko serijo T20I proti Šrilanki naslednji mesec. Ekipo bo vodil Salman Ali Aga, ki je letos že močno obremenjen z igranjem v tem formatu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ZDA sestal z Donaldom Trumpom, kar je njegovo peto srečanje s Trumpom v ZDA letos. Pri tem naj bi Netanjahu od Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Hkrati naj bi Izrael in Sirija dosegla znaten napredek pri varnostnem sporazumu.

Pakistanska igralka Sajal Ali je prekinila molk glede govoric o njeni poroki z igralcem Hamzo Sohailom. Govorice so se razširile na družbenih omrežjih, zdaj pa jih je igralka ovrgla. Sajal Ali in Hamza Sohail sta priljubljena pakistanska igralca, znana po svojih nastopih v televizijskih serijah.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Pakistan je ponovil svojo podporo prizadevanjem za spodbujanje miru in stabilnosti v Jemnu. Poudarili so, da pozorno spremljajo nedavni razvoj dogodkov v državi in izrazili podporo diplomatskim prizadevanjem Savdske Arabije za zagotovitev miru in stabilnosti. Pohvalili so tudi prizadevanja Združenih arabskih emiratov v zvezi s tem.

Predsednik združenja trgovcev z živili opozarja na pomanjkanje olja na iranskem trgu. Po njegovih besedah naj bi proizvajalci to blago ponujali po neobičajno visokih cenah.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Poglabljanje odnosov med Indijo in ZDA pod Trumpom 2.0 je presenetljiv zunanjskopolitični izid, ki ga avtor pripisuje Trumpovi želji po kaznovanju Indije, ker se noče podrediti ZDA. Odnosi med Pakistanom in ZDA so se okrepili, kljub težavam pod Trumpom 1.0, in pojavljajo se pogovori o tem, da bi Pakistan ZDA ponudil komercialno pristanišče za ponovno vzpostavitev regionalne prisotnosti, kar bi lahko imelo dvojni vojaški namen.

Savdska koalicija v Jemnu je opozorila separatiste, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, da se bo takoj odzvala na vsako njihovo vojaško potezo, ki bi spodkopala prizadevanja za deeskalacijo na jugu države. Savdska Arabija je že pred tem opozorila jemenske separatiste, da bo podprla jemensko vlado v primeru vojaškega spopada in pozvala k umiku sil iz zavzetih provinc.

V operaciji, ki so jo izvedle varnostne sile v okrožju Kohlu v Balochistanu, je bilo ubitih pet teroristov. Operacija je bila usmerjena proti teroristom, ki pripadajo indijski skupini Fitna-al-Hindustan. Po podatkih vojaških virov so sile učinkovito napadle lokacijo teroristov, po intenzivni izmenjavi ognja pa so bili ubiti vsi pet indijskih sponzoriranih teroristov.

Pakistan je poklical britanskega namestnika visokega komisarja zaradi protesta v Bradfordu, kjer so bile izrečene "provokativne" izjave proti pakistanskemu civilnemu in vojaškemu vodstvu. Pakistansko zunanje ministrstvo je zahtevalo preiskavo ženske, ki je na shodu omenjala smrt pakistanskega načelnika generalštaba.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je razkril, da je Banka Gane (BoG) utrpela 214 milijonov dolarjev izgube zaradi programa Zlato za rezerve (G4R), ki ga je izvajala prek Ganske komisije za zlato (GoldBod). IMF predlaga trimesečno podaljšanje programa ECF v Gani, da bi omogočili izvedbo reform. Banka Gane medtem zatrjuje, da je IMF pohvalil makroekonomske dosežke Gane in da so trditve o izgubi zlata špekulativne.

Predsednik Združenih arabskih emiratov, Sheikh Mohamed bin Zayed Al Nahyan, je prispel v Islamabad na enodnevni uradni obisk. Sprejel ga je pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif.

Kljub temu, da se je leta 2025 več kot milijon Afganistancev vrnilo v domovino, v Pakistanu še vedno živi približno dva milijona afganistanskih beguncev, je sporočil UNHCR. Samo novembra se je v Afganistan vrnilo 171.055 ljudi, od tega je bilo 37.899 deportiranih preko mejnih prehodov Chaman, Torkham in Barabcha. UNHCR je v novembru v Afganistan poslal tudi več kot 31.500 imetnikov kartic PoR.

Kitajska je obsodila poročilo Pentagona, ki jo obtožuje izkoriščanja zmanjšanih napetosti na meji z Indijo za spodkopavanje odnosov med ZDA in Indijo, hkrati pa poglablja obrambne vezi s Pakistanom.

Pakistanski finančni minister je izjavil, da je država dosegla prelomno točko in se usmerja v gospodarsko rast, ki jo bo poganjal izvoz. Narodna skupščina Toga je sprejela revidirani zakon o financah za fiskalno leto 2025. IMF je ocenil, da je uspešnost Gane na splošno zadovoljiva, čeprav se sooča s tveganji za gospodarstvo, in dodal, da je država na dobri poti, da do konca leta doseže primarni presežek v višini 1,5 % BDP.

Indija je 23. decembra 2025 v Bengalskem zalivu uspešno preizkusila balistično raketo K-4, ki jo je izstrelila iz jedrske podmornice INS Arihant. Raketa ima domet približno 3.500 km in lahko nosi jedrsko bojno glavo. S tem testom Indija krepi svoj jedrski odvračalni sistem na morju, kar povečuje varnost v regiji. Kitajska naj bi Pakistanu dobavila osem podmornic, zato je Indija okrepila svojo obrambo s tem orožjem.

Japonska je dodatno povečala svoje obrambne izdatke zaradi zaznane grožnje s strani Kitajske in Severne Koreje. Novi proračun vključuje skoraj 50 milijard evrov za obrambo, kar predstavlja 3,5-odstotno povečanje, kljub visokemu državnemu dolgu.

Turške oblasti so v Istanbulu aretirale 115 osumljencev, povezanih z Islamsko državo (ISIS). Osumljenci naj bi načrtovali napade na božične in novoletne praznike po vsej državi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je razkril načrte za novo floto mornariških bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime. Poleg tega je Trump večkrat pohvalil pakistanskega generala Asima Munirja, tokrat ga je označil za "zelo spoštovanega generala". Medtem je Trump kritiziral izvršnega direktorja podjetja Intel, Lip-Bu Tana.

Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.

Pakistanska zveza za kriket (PCB) je prejela dvanajst ponudb iz petih celin za dve novi ekipi v HBL pakistanski Super ligi. PCB je izrazil zadovoljstvo nad odzivom za nakup pravic za novi franšizi.