Kitajska omejila potovanja v Venezuelo po ameriški aretaciji Nicolása Madura

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli izvedle operacijo, v kateri so prijele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA odslej neposredno upravljale z državo, pri čemer bodo ključno vlogo igrale ameriške naftne družbe, ki se vračajo na venezuelski trg. Operacija, ki so jo zaznamovali preleti helikopterjev nad Caracasom in tarčni napadi, po mnenju analitikov predstavlja vrnitev k Monroevi doktrini v njeni najbolj koercitivni obliki. Časnik The New York Times je v svojem uvodniku operacijo, ki se je odvila 3. decembra, označil za kršitev ameriškega in mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija s tem dejanjem tvega ponovitev napak iz iraške vojne, čeprav Bela hiša trdi, da gre za nujen korak za zagotovitev stabilnosti v regiji in boj proti narkoterorizmu. Aretacija Madura ni bila osamljen incident, temveč vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibskem morju, ki so ga ZDA opravičevale z bojem proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.